Kar 37 odstotkov anketiranih mariborskih študentov letno prebere največ eno leposlovno knjigo, kar je glede na izobrazbeno strukturo precej zaskrbljujoče, medtem ko se 90 odstotkov anketirancev strinja, da bi ljudje morali po knjigah posegati pogosteje. Skozi analizo ankete, v kateri je sodelovalo 124 študentov Univerze v Mariboru, in nekaj malega pametnih nasvetov, katero knjigo izbrati, vas bom v pričujočem članku skušala prepričati, da vendarle posežete po knjigi ter si tako razširite obzorja in obogatite besedni zaklad.
V anketi je sodelovalo 26 odstotkov moških in 74 odstotkov žensk. Anketiranci so navedli, da branje širi obzorja, razgiba sive celice, izboljšuje spomin, besedni zaklad in jezikovne zmožnosti. Seveda to popolnoma drži, ampak naj dodam še nekaj argumentov, zakaj bi bilo dobro večkrat odpreti knjigo. Ste na primer vedeli, da mentalna stimulacija krepi možgane in upočasnjuje, če ne celo preprečuje razvoj demence in Alzheimerjeve bolezni? Branje knjig tudi uspešno zmanjšuje stres in predstavlja kakovostno sprostitev, hkrati pa zaradi vživljanja v junake in njihove zgodbe krepi občutek za empatijo in nas uči strpnosti.
Kakovostna proti trivialni
Trivialna literatura zajema predvsem tiste knjige, ki so ali estetsko ali vsebinsko razvrednotene in razumljene kot nekakovostne, ali pa se nanaša na knjige, ki so namenjene širšim množicam. Pogosto lahko zasledimo izraze, kot so šund, poletno branje, kič, popularna, zabavna literatura in tako naprej. Skratka literatura, ki je v eni ali drugi sferi razvrednotena. Čeprav se strinjamo, da gre za branje, ki morda nima tako močnih pozitivnih učinkov, bi se veljalo vprašati, ali je tovrstna literatura res popolnoma odveč ali celo škodljiva za bralca.
58 odstotkov vprašanih trdi, da so v osnovni in srednji šoli prebrali vse knjige za domače branje. Od tega jih 60 odstotkov pravi, da jih je šolsko branje spodbudilo k branju v prostem času.
Za razlago je treba skočiti nazaj v preteklost, natančneje na konec 18. stoletja, ko je šolska obveza in z njo splošna pismenost prinesla nov sloj bralcev, pojasnjuje Miran Hladnik v publikaciji Trivialna literatura (2002). Ta novi sloj bralcev je pomenil množično branje in potrebo po trivialni literaturi. Stroka se glede kakovosti določenih knjig in njihove dodane vrednosti pogosto ne strinja in prav zato so lahko nekatere knjige obravnavane kot nekakovostne, a čez nekaj let, desetletij pa proglašene za mojstrovino svojega časa. Današnje uvrščanje določene literature med trivialno je ohlapnejše kot v preteklosti, ko so se avtorji ravnali po literarnih manifestih. Vendar bi bilo kljub vsemu dobro, da bi bili ljudje pri označevanju literature kot nekakovostne previdnejši. Tudi dejstvo, da je določen žanr že takoj uvrščen med trivialno literaturo, je sporno. Na slabšem so takoj detektivske, pustolovske in ljubezenske tematike. Spomnimo se samo pozitivnih učinkov branja na spomin, jezikovno pismenost in kakovostno sprostitev, ki jih te knjige, čeprav morda res v manjši meri, imajo. Konec koncev ima bralec trivialne literature večjo možnost, da mu v roke pade katera izmed kakovostnejših knjig, kot pa nebralec, ki se s knjigo sreča redkeje.
»Sto ljudi, sto čudi«
Tematik, ki jih knjige zajemajo, je ogromno, zato si najprej poglejmo, katere so tiste najbolj priljubljene med našimi študenti. Anketiranci najraje posegajo po detektivskih (17 odstotkov anketiranih), ljubezenskih in kriminalnih (16 odstotkov anketiranih), sledijo pa jim fantazijske (14 odstotkov anketirancev) in znanstvenofantastične (13 odstotkov anketiranih). Kar 28 anketirancev pa je odgovorilo, da najraje posežejo po knjigah z zgodovinsko tematiko. Priljubljene so tudi vojne, psihološke, distopične in številne druge. Glede na to, da ima prav vsak študent svoje zanimanje, sem prepričana, da boste našli žanr, ki vas bo pritegnil in spodbudil k branju. Če niste prepričani, s čim začeti, je dobro povprašati knjižničarja ali pa prodajalca v knjigarni.
Ugotovila sem, da je 72 odstotkov anketiranih poseglo po knjigi, ker so si predhodno ogledali film ali serijo, medtem ko se je kar 91 odstotkov anketiranih študentov pri izbiri ravnalo po priporočilu prijateljev ali znancev. Na vprašanje »Kaj je bil razlog, da si se odločil za knjigo po priporočilu?« so večinoma odgovarjali, da osebi zaupajo, imajo podoben okus ali pa so jim knjigo prepričljivo in doživeto predstavili.
Branje krepi spomin in preprečuje demenco.
Kateri tip bralca si?
Obstaja več tipologij bralca, mi smo se osredotočili na Gieherlovo tipologijo, ki loči bralce na funkcionalno-pragmatične, emocionalno-fantastične, racionalno-intelektualne in literarne bralce. Pri tem je treba opozoriti tudi na to, da se lahko najdemo v več tipih, saj čisti tip bralca ne obstaja.
Funkcionalno-pragmatičnemu bralcu branje leposlovja ne predstavlja doživetja, ampak bere zgolj za doseganje družabnih, poklicnih in praktičnih ciljev. Ti bralci le redko posežejo po knjigi. 28 odstotkov anketiranih je to značilnost pri sebi prepoznalo, medtem ko preostalih 72 odstotkov ne.
Za emocionalno-fantastične bralce je značilna močna identifikacija z glavno osebo. Kar 75 odstotkov anketiranih se je popolnoma strinjalo ali pa le strinjalo, da to zanje velja. Ti tipi bralcev običajno knjigo preberejo zgolj enkrat in tudi anketa je pokazala, da 59 odstotkov anketiranih študentov le redko ponovno poseže po isti knjigi.
Racionalno-intelektualnega bralca zanimajo zgolj eksaktna spoznanja in leposlovja ne bere zaradi užitka. Večina anketirancev (81 odstotkov) se sploh ne strinja ali ne strinja, da to zanje drži. Tipični racionalno-intelektualni bralci literaturo berejo zgolj, če ta nosi jasno sporočilo. Tukaj so bila stališča študentov deljena, saj se je približno polovica prepoznala v tej trditvi, nekoliko manj kot polovica (48 odstotkov) pa ne.
Gieherl trdi, da je zadnji tip bralca, torej literarni bralec, najmanj pogost. Zanj je značilno sprejemanje dela kot literarne in jezikovne umetnine, zaznava ter ceni jezik in stil pisanja, hkrati pa mu je pomembna tudi vsebina. Rezultati ankete so bili zato tukaj drugačni od predvidenih, saj so se študentje po večini strinjali ali popolnoma strinjali s trditvami. Na primer pri trditvi, da delo sprejemajo kot jezikovno in literarno umetnino, so zgolj 3 odstotki anketiranih odgovorili, se s tem ne strinjajo. 74 odstotkov se je strinjalo, 23 odstotkov pa popolnoma strinjalo. Tukaj bi zato bila verjetno potrebna natančnejša opredelitev in raziskava, kaj bralci dojemajo kot kakovostno literaturo in kaj pomeni zanje dober jezik in slog.
Vsak knjigo dojema na svoj način in prav zato je treba dopustiti, da vsak izbere tisto, ki ga najbolj pritegne. Spekter zanimanj je širok, kot je široka paleta izbire na knjižnih policah. Priporočam, da preberete knjigo, ki je služila kot predloga za vam ljub film ali serijo, ob tem pa tudi ne pozabite povprašati za nasvet znance in knjižničarje. Pri izbiri pa več bralcem pomaga tudi ocena oziroma recenzija ali opis na platnicah.
Vsekakor pa začnite brati zaradi … pravzaprav vseh zgoraj naštetih argumentov.
Ana LAH
Ana LAH
