HPV: stroka pravi, da bi bilo treba cepiti tudi dečke
Možnost prenosa okužbe s HPV bi po mnenju zdravstvenih strokovnjakov lahko pomembno zmanjšali, če bi v nacionalni program cepljenja proti HPV vključili tudi dečke. Ne samo da so moški prenašalci virusa, ampak se lahko tudi pri njih razvijejo različne oblike raka, so opomnili v spletnem pogovoru STAkluba Kolesarimo proti okužbam s HPV.
Okužbe s HPV so ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb. S humanimi papilomavirusi se vsaj enkrat v življenju okuži 80 odstotkov spolno aktivnih oseb. HPV se po besedah ginekologa in porodničarja Leona Megliča z ljubljanske ginekološke klinike prenaša pri različnih spolnih in intimnih stikih.
“Kljub temu da kondom prepreči znatni del prenosa, ni absolutna zaščita pri prenašanju virusa,” je opozoril. Pomembno je, da vemo, kako se HPV prenaša in kako se zaščititi pred prenosi. “Ker pa se vsaj večinoma ne želimo odreči spolnosti, je možnost cepljenje, ki pri mladih, ki sploh še niso spolno zaživeli, absolutno prepreči prenos”, je poudaril.
Zdravstvena stroka si zato želi, da bi v nacionalni program cepljenja proti okužbi s HPV vključili tudi dečke. Tako bi povečali precepljenost populacije in zmanjšali možnost prenosa okužbe. Ta poleg raka materničnega vratu povzroča tudi genitalne bradavice ter raka žrela, anusa in penisa. “Karcinomi spola ne izbirajo,” je bil jasen Meglič. Poleg tega ženske v veliki večini primerov okužbo s HPV premagajo, medtem ko moški večinoma ostanejo okuženi do konca življenja.
Največja precepljenost proti HPV je na celjskem
Po nacionalnem programu cepljenja cepijo deklice v 6. razredu osnovne šole, stroške pa pokrije zdravstvena zavarovalnica. Poleg tega da je to obdobje, ko večina mladih še ni spolno aktivna, je to najboljša starost za doseganje optimalnega imunskega odgovora. Tako namreč pravi predsednica sekcije za primarno pediatrijo Anita Friškovec Jagrič.
Na območju celjskega zdravstvenega doma, kjer je zaposlena, imajo eno najvišjih precepljenosti proti HPV. Po njeni oceni lahko to pripišejo stalnemu izobraževanju in osveščanju staršev, pa tudi naklonjeni klimi v lokalni skupnosti. Tudi pediater Denis Baš opaža, da se je osveščenost staršev vsaj v njegovem okolju izboljšala in da je tudi vprašanj staršev manj.
Vzpodbuden je tudi podatek, da smo v Sloveniji incidenco raka materničnega vrati znižali na raven skandinavskih držav. Po uspešnosti obvladovanja te bolezni pa smo v svetovnem vrhu, je povedal Meglič. Še vedno pa vsako leto na ljubljanski ginekološki kliniki obravnavajo okoli 1000 bolnic s predrakavimi spremembami na materničnem vratu. Zdravljenje, ki včasih vključuje tudi odstranitev materničnega vratu, pa ima lahko tudi pomembne posledice, kot je na primer prezgodnji porod.
