Delo

Kako je z brezposelnostjo mladih? Delimo jesenski pregled

Oktobra je bilo v evidenci zavoda za zaposlovanje prijavljenih 83.654 brezposelnih, kar je malenkost manj kot septembra in 15,5 odstotka več kot oktobra lani.

Med brezposelnimi je 17.883 mladih – septembra 16.177 – (v starostni skupini od 15 do 29 let), kar predstavlja 21,4 odstotka vseh brezposelnih v Sloveniji.

Stopnja registrirane brezposelnosti med mladimi v starostni skupini 15-24 let je 16 odstotkov, v starostni skupini 25-29 let pa 10,9 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti med splošno populacijo je 9,1 odstotka.

Brezposelnost se je letos v primerjavi z lanskim oktobrom zaradi epidemije bolezni covid-19 povečala v vseh starostnih skupinah, med mladimi nekoliko bolj kot med splošno populacijo; mladih brezposelnih je tako 18,5 odstotka več kot oktobra lani.

Oktobra je največ iskalcev prve zaposlitve

Število mladih brezposelnih pa se je oktobra izrazito povečalo v primerjavi s septembrom in sicer za 10,5 odstotka (1706 oseb), medtem ko se je v vseh starostnih skupinah skupaj celo nekoliko zmanjšalo.

Največ na novo prijavljenih v evidenco brezposelnih je mladih iskalcev prve zaposlitve. Septembra jih je bilo 877, oktobra pa kar 3.218. Ta številka je primerljiva z lanskim oktobrom, ko je bilo v evidenco brezposelnih na novo prijavljenih 3.378 iskalcev prve zaposlitve. Oktobra se vsako leto poveča število brezposelnih mladih; to lahko pripišemo zaključku izobraževanja in/ali izgubi statusa študenta. Vendar je brezposelnih mladih letos občutno več kot oktobra lani, ko jih je bilo 15.086.

Drugi najpogostejši razlog za prijavo v evidenco brezposelnih je iztek pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki sicer prednjači vse druge mesece v letu. Mladi so žal (še vedno) podvrženi prekarnim oblikam dela in so v času krize prvi na seznamu za odpuščanje.

Mladi niso upravičeni do nadomestil

V starostni skupini od 15 do 29 let je oktobra letos nadomestilo za brezposelnost prejelo zgolj 10 odstotkov oseb, kar je razumljivo, saj je med mladimi veliko iskalcev prve zaposlitve ali pa kljub ugodnejšim pogojem za pridobitev denarnega nadomestila (pred nastankom brezposelnosti morajo biti zavarovani najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih) do njega zaradi kratke dobe opravljanja dela niso upravičeni. Do denarne socialne pomoči je upravičena slaba polovica mladih brezposelnih, kar pomeni, da več kot 40 odstotkov mladih ne prejema nikakršne denarne pomoči.

Veliko več kot lani je tudi dolgotrajno brezposelnih mladih (to pomeni, da so na zavod za zaposlovanje prijavljeni 12 mesecev ali več). Trenutno jih je že 5056, oktobra lani jih je bilo 4290, ob začetku epidemije marca letos pa 3934.

Povprečno trajanje brezposelnosti mladih se je v primerjavi s septembrom sicer znižalo z 11,1 meseca na 9,8 meseca, vendar razlog najverjetneje tiči v velikem številu novih prijav v evidenci brezposelnih in ne v nenadnem povečanju zaposlovanja mladih.

Mladi do štiriindvajsetega leta so še posebej ranljivi

Mladi v starostni skupini od 15 do 24 let predstavljajo najbolj ranljiv del populacije; stopnja brezposelnosti je v tej starostni skupini med vsemi skupinami najvišja v sedmih od dvanajstih slovenskih statističnih regij. V petih regijah (savinjski, posavski, osrednjeslovenski, goriški in obalno-kraški regiji) pa prednjačijo starejši od 60 let. Največji delež mladih je brez zaposlitve v pomurski regiji (kar 24,4 odstotka), sledita podravska in jugovzhodna Slovenija (vir podatkov je Surs).

Izobrazbena struktura mladih brezposelnih ter možnost pridobivanja (ne)formalnega znanja s pomočjo aktivne politike zaposlovanja

Tretjina mladih brezposelnih ima končano srednjo šolo, malo manj kot tretjina pa osnovno šolo ali manj.

Izobrazbena struktura brezposelnih mladih (oktober 2020)

Izobrazba %
Osnovna šola ali manj 5662 31,7
Nižja, srednja poklicna šola 3225 18,0
Srednja strokovna oz. splošna šola 5831 32,6
Višja, visoka šola ali več 3165 17,7
Skupaj 17883 100

Za izboljšanje zaposlitvenih možnosti izvaja zavod za zaposlovanje različne programe aktivne politike zaposlovanja (APZ). V prvih desetih mesecih lanskega leta je bilo tako v programe APZ vključenih 6.116 mladih, letos pa le 5.551.

Spomladi se je zaradi razglasitve epidemije vključevanje brezposelnih v programe APZ začasno ustavilo oziroma so bili ti začasno prekinjeni.

Oktobra 2020 je bilo v različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja na novo vključenih 1044 mladih, kar je precej več kot oktobra lani, a gre še vedno zelo majhen delež vseh brezposelnih mladih.

Programi bodo zaradi razglasitve epidemije najverjetneje ponovno začasno prekinjeni. Kaj to pomeni za brezposelne, njihove možnosti na trgu dela, nenazadnje tudi za njihovo motivacijo?

Zaposlovanje mladih v času epidemije

V prvih desetih mesecih letošnjega leta se je zaposlilo oziroma samozaposlilo 17.060 mladih, v enakem obdobju lani pa 14.753. Številke so na prvi pogled videti spodbudno, vendar se iluzija razblini, ko ugotovimo, da je v bilo v tem obdobju vsaj enkrat brez zaposlitve kar 25.839 mladih, kar je skoraj 30 odstotkov več kot v prvih desetih mesecih lanskega leta. Po prvem valu odpuščanj v aprilu – takrat je denimo samo zaradi izteka pogodbe za določen čas v evidenci brezposelnih pristalo kar 1810 mladih – je s ponovnim zagonom gospodarstva zaposlitev našlo več mladih kot v preteklem letu, a vendarle skupno število mladih brezposelnih ostaja zaskrbljujoče visoko. Posledice drugega vala in ponovnega zaprtja številnih dejavnosti pa se bodo pokazale šele v prihodnjih mesecih.

V grafu, ki prikazuje mesečno spreminjanje števila mladih, ki so se na novo prijavili v evidenco brezposelnih ter tistih, ki so se zaposlili ali samozaposlili, lahko opazimo izrazit porast prijav ter padec števila zaposlitev v aprilu, ko so se začeli kazati negativni učinki epidemije na trg dela. Naslednji vrh je v oktobru, ko se je, kakor vsako leto, močno povečalo število iskalcev prve zaposlitve.

Podatkov o številu študentk in študentov, dijakinj in dijakov in prekarnih delavk ter delavcev, ki so izgubili delo v času epidemije, ni, a zlahka lahko k velikemu številu mladih brezposelnih prištejemo številne druge skupine mladih, ki so se zaradi epidemije in z njo povezane gospodarske krize znašle v težkem finančnem in ekonomskem položaju. Prav zato mora vlada nujno sprejeti ukrepe, s katerimi bo mladim pomagala prebroditi krizo ne glede na njihov status na trgu dela. Dolgoročno pa brez ustvarjanja dostojnih, varnih, zelenih delovnih mest v vseh slovenskih regijah pač ne bo šlo.

 

 Sindikat Mladi Plus
Unsplash

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close