Študentsko delo: pred pričetkom se dogovori o plačilu in urniku
Med poletjem študentje in dijaki nabirajo delovne izkušnje, pred začetkom dela pa se je treba dogovoriti o podrobnostih dela. Med drugim, opozarjajo študentski servisi, o neto in bruto znesku urne postavke, urniku in trajanju dela. Svetujejo pa tudi, da je dobro preveriti, ali je delodajalec reden plačnik.
Pred začetkom dela ti študentski servisi svetujejo, da si zagotoviš napotnico. “V nasprotnem primeru se to delo smatra kot delo na črno,” je pojasnila Saša Praček iz e-Študentskega servisa.
Prav tako se moraš, že preden se začne samo študentsko delo, z delodajalcem uskladiti glede urnika dela, urne postavke, trajanja dela in ostalih podrobnostih, ki so odvisne od posamezne vrste dela. Pri urni postavki bodi še posebej pozoren na neto in bruto vrednost postavke. Pravico imša tudi do plačanega odmora za malico in plačanega uvajanja.
Za zasluženih 840 evrov neto se študentu prizna en mesec delovne dobe.
Študentski servisi še opozarjajo, da pred začetkom dela preveri, ali je delodajalec reden plačnik. To lahko storiš na portalu neplacniki.info. Na Študentskem servisu Maribor so dodali, da oglasov neplačnikov ne objavljajo in zanje ne izstavljajo napotnic.
Na e-Študentskem sevisu za večino delodajalcev zaslužek založijo, tako študentje nakazilo dobijo takoj, ko podjetje odda obračun. “Glede na to, da 94 odstotkov vseh zaslužkov založimo, hkrati pa vodimo zelo striktno izterjavo, je zelo majhna verjetnost, da bi dijak ali študent ostal brez svojega zaslužka. V preteklem letu se je to zgodilo zgolj dvema študentoma od 10.000,” pravi Pračkova.
Ob vsaki plači 15,5 odstotka nameniš pokojninskemu in invalidskemu zavarovanju
Minimalna postavka za študentsko delo od 1. aprila 2019 sicer znaša 4,89 evra bruto oz. 4,13 evra neto. Pri tem je neto znesek tisti, ki ga ti dobiš izplačanega. Iz razlike pa se krije prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki se odšteje od bruto zneska in je obračunan po stopnji 15,5 odstotka.
Delodajalci so pri plačilu študentskega dela obremenjeni z dodatnimi 33,74 odstotka bruto izplačila. To pomeni, da mora delodajalec za plačilo študentu v višini 100 evrov izplačati 133 evrov, ti pa prejmeš 85 evrov.
Zavezanec za DDV pa obračuna in plača tudi DDV od opravljene storitve posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom, torej od koncesijske dajatve (16 odstotkov) in dodatne koncesijske dajatve (dva odstotka).
DDV se obračuna tudi od prispevkov delodajalca (15,74 odstotka), torej tistih prispevkov za socialno varnost, za katere je zavezanec za plačilo posrednik, ki jih zaračuna drugi osebi, h kateri je bil napoten dijak oziroma študent, piše na spletnih straneh ministrstva.
Kalkulatorji, ki omogočajo izračune, so na voljo tudi na spletnih straneh študentskih servisov.
Se ti pa s študentskim delom prizna tudi pokojninska doba. Izračun pokojninske dobe je vezan na povprečno mesečno bruto plačo, en mesec pokojninske dobe se prizna za vsakih doseženih 60 odstotkov povprečne plače. Torej se za zasluženih 840 evrov neto študentu prizna en mesec delovne dobe.
STA
Pixabay
