Delo

Sklenitev in prekinitev delovnega razmerja

Delovno razmerje nastane na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki je sporazum med delavcem in delodajalcem, na podlagi katerega delavec opravlja delo za delodajalca. Cilj delovnega razmerja je zagotavljanje usklajenega delovnega procesa, splošno gledano pa tudi dolgoročno zmanjševanje brezposelnosti.

Uredništvo DOSTOP.si11/08/2020

Sklenitev delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Zakon pravi, da je sklenitev delovnega razmerja, kot drugi posli, dejanje, s katerim se uresniči volja skleniti delovno razmerje. Volja je torej nujen element sklenitve delovnega razmerja, v delo namreč ne smemo biti prisiljeni.

Delovno razmerje ZDR-1 definira kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se deavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in vnem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Sklenitev delovnega razmerja

Delodajalci (DD) morajo o prostem delovnem mestu najprej obvestiti svoje delavce, ki so zaposleni za določen čas ali s krajšim delovnim časom, pravočasno in na vidnem mestu. ZDR– 1 v 26. členu našteva tudi izjeme, ko se pogodba o zaposlitvi lahko sklene brez javne objave delovnega mesta.

DD v postopku izbire kandidata ne sme kršiti načela prepovedi diskriminacije. Vsak kandidat za razpisano delovno mesto, ki meni, da je prišlo do kršitve tega načela ima na voljo 30 dni za vlaganje zahtevka za neposredno sodno varstvo. Ta prekluzivni rok prične teči z dnem prejema obvestila o zavrnitvi na razpisu za delovno mesto.

V postopku izbire delavca lahko delodajalec od kandidatov zahteva različna dejanja. Dejanja, kot so udeležba na razgovoru, pošiljanje motivacijskih pisem ali krajših pisnih sestavkov. Tudi na razgovoru lahko delodajalci sprašujejo zgolj vprašanja, ki se nanašajo na opravljanje dela. Pri sklepanju pogodbe pa ne smejo zahtevati osebnih podatkov in podatkov glede družinskega statusa ter glede načrtovanja družine. Razen če je to v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.

Delodajalec na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled, preden skleneta pogodbo o zaposlitvi ter ga obvestiti o pogojih dela in vsemi z delom povezanimi riziki.

Najkasneje tri dni pred sklenitvijo pogodbe, mora delodajalec poslati delavcu predlog pogodbe o zaposlitvi. Delavec ima možnost, da pogodbo preuči in se seznani z njeno vsebino. Preden se zaveže prevzeti pravice in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Predlog pogodbe o zaposlitvi ne ustvari nobenih pravnih obveznosti za delodajalca (npr. obveznost zaposliti delavca), niti pravnih pravic za delavca (pravica biti zaposlen pri delodajalcu). Temu vsled delavec nima na voljo sodnega varstva oziroma predlog pogodbe o zaposlitvi ne more biti podlaga za tožbeni zahtevek.

Pogodba o zaposlitvi

Pogodbo o zaposlitvi lahko sklenejo zgolj poslovno sposobne osebe, najnižja dovoljena starost pa je 15 let, za delo na ladji pa 16 let.

V pogodbi se določita delo, ki mora biti dopustno, mogoče in zakonito, ter plačilo, ki mora biti ustrezno.

Bistveni elementi pogodbe o zaposlitvi, ki so v celoti našteti v 31. členu ZDR -1 so predvsem podatki o strankah, datum nastopa dela, naziv delovnega mesta, kraj opravljanja dela, čas, za katerega je bila sklenjena Pogodba o zaposlitvi, način izrabe letnega dopusta, določilo, ali gre za zaposlitev s polnim ali krajšim delovnim časom in drugi, našteti v zakonu.

Pogodba o zaposlitvi mora biti načeloma sklenjena v pisni obliki. Gre za deklaratoren element, kar pomeni, da pomanjkanje pisne oblike ne vpliva na veljavnost delovnega razmerja. Bistveno je, da je med delavcem in delodajalcem prišlo do soglasja o bistvenih elementih pogodbe o zaposlitvi, v tem primeru velja domneva obstoja delovnega razmerja. Vendar pa je v nekaterih primerih pisnost pogodbe o zaposlitvi nujna.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas mora biti zaradi določljivosti trajanja nujno sklenjena v pisni obliki, poleg vseh bistvenih sestavin pa mora vsebovati določen ali določljiv čas trajanja pogodbe in zakonski razlog za sklenitev pogodbe za določen čas, sicer se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas,
Konkurenčna klavzula, ki delavcu prepoveduje opravljati delo za konkurenčno podjetje in velja za čas po zaposlitvi mora biti izrecno zapisana, ne glede na trajanje delovnega razmerja,
Pogodba o volonterskem pripravništvu, ki sicer ni pogodba o zaposlitvi, mora biti sklenjena v pisni obliki.

Pisnost je pomembna, saj se s tem varuje delavca kot šibkejšo stranko v delovnem razmerju. S tem se namreč poveča obveščenost o pravicah in obveznostih, posledično pa se s tem olajšuje dokazovanje in preprečujejo delovnopravni spori.

Nezakonito sklenjena pogodba o zaposlitvi

V primeru, da pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki, gre za nezakonito sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru ima delavec na voljo dve možnosti.

Prva možnost je, da delavec delodajalca opozori na kršitev in zahteva sodno varstvo. Ta možnost ni časnovno omejena na čas pred pričetkom delovnega razmerja, ampak jo ima delavec ves čas trajanja delovnega razmerja.
Druga možnost pa je, da delavec enostavno počaka, da preteče čas, za katerega je bilo delovno razmerje sklenjeno in zahteva neposredno sodno varstvo, ki mu bo med drugim omogočilo transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Po sklenitvi in preden delavec nastopi z delom, ga mora delodajalec prijaviti v sistem obveznega zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Razlikovanje pogodbe o zaposlitvi od podjemne pogodbe in mandatne pogodbe:

Pogodbo o zaposlitvi je potrebno razlikovati od pogodbe o delu (podjemne pogodbe) in mandatne pogodbe. Pri pogodbi o delu se podjemnik zaveže za določen rezultat, ne za daljše opravljanje dela. V kolikor nastane spor o podlagi za opravljanje dela, se presoja, ali so bili prisotni elementi delovnega razmerja. Sodišče lahko presodi, da je prišlo do dejanskega delovnega razmerja in delavcu prisodi delovnopravno varstvo, čeprav a priori ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, ampak druga, civilnopravna pogodba.

Prekinitev delovnega razmerja

Vprašanje prekinitve delovnega razmerja je zaradi ekonomskih in socialnih posledic zelo občutljivo z vidika delavca, delodajalca in celotne družbe. Sistem si zato prizadeva doseči čim višjo stopnjo varstva ob izgubi zaposlitve, hkrati pa ohranjati razumno mero fleksibilnosti za delodajalce.

Delovno razmerje lahko preneha na številne različne načine, ki so opisani v 77. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – 1). Odpoved, ki je lahko redna ali izredna, je najbolj pogosta oblika prekinitve delovnega razmerja, poleg tega pa poznamo tudi prekinitev s sporazumom, potekom časa, sodbo sodišča in druge.

NAČIN PRENEHANJA
Redna odpoved	DELODAJALEC lahko poda redno odpoved delavcu, če obstaja utemeljen razlog: razlog nesposobnosti, krivdni razlog, poslovni razlog, neuspešno opravljeno poskusno delao ali razlog za nezmožnost za delo zaradi invalidnosti. V nekaterih primerih mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor pred odpovedjo.DELAVEC lahko redno odpove brez obrazložitve.	Odpovedni rok je odmerjen glede na trajanje delovnega razmerja in znaša najmanj 15 dni.Namesto odpovednega roka ima delavec na voljo denarno povračilo. Odpoved mora biti v pisni obliki. Delodajalec lahko delavcu ponudi tudi odpoved s ponudbo nove pogodbe. Odpravina pripade delavcu, ki je bil odpovedan zaradi poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti.
Izredna odpoved	Izredna odpoved je mogoča le, kadar je podan eden izmed v zakonu taksativno naštetih razlogov in so podane okoliščine, ki onemogočajo delo do izteka odpovednega roka.Odpove lahko delodajalec ali delavec.	Ni odpovednega roka, odpravnina pa je na voljo le, če odpove delavec.Odpoved mora biti v pisni obliki.
Sporazum	Delavec in delodajalec skleneta sporazum o prekinitvi, ki mora biti v pisni obliki in mora odražati resnično voljo strank, sicer je neveljaven.	Delavec nima pravice do nadomestila, ostale pravice pa se dogovorita v sporazumu. Delodajalec mora delavca pisno obvestiti o pravicah z naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
Sodba sodišča	Če sodišče ugotovi, da je bila odpoved nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevati delovnega razmerja.	Denarna odškodnina v višini do 18 mesečnih plač.
Postopek likvidacije ali stečaja	Prekinitev ne nastopi s samim pričetkom postopka, temveč v primeru, da stečajni ali likvidacijski upravitelj oceni, da je to potrebno.	15-dnevni odpovedni rok in pravica do odpravnine.
Potek časa	Kadar je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas, preneha s potekom časa za katerega je bila sklenjena.	Ni odpovednega roka, odpravnina pa je, razen v nekaterih primerih, naštetih v zakonu (79. člen ZDR-1).
Smrt delodajalca	Kadar je delodajalec fizična oseba, ki opravlja dejavnost, vezano na njegovo osebo (npr. detektiv, dirigent).	Ni odpovednega roka in odpravnine.
Po samem zakonu	Kadar je pri delavcu ugotovljena invalidnost prve stopnje, ali pa pri tujcih, ki jim poteče delovno dovoljenje.