Delo

Covid-19 in njegove posledice: delo od doma

Epidemija novega koronavirusa močno vpliva na delovne procese v državah širom sveta.

Izbruh koronavirusa pomeni velik izziv za evropsko gospodarstvo in vsakdanje življenje državljank in državljanov. Evropska komisija si med to zdravstveno krizo prizadeva zaščititi ne samo ključni sektor našega gospodarstva, temveč tudi naša sredstva, tehnologijo in infrastrukturo, predvsem pa delovna mesta in delavce.

Nova praksa ohranjanja delovnih mest je delo od doma

Covid-19, delo od doma, Evropska komisija, Pandemija, Vpliv na okolje,
Delo od doma je v letošnjem letu postalo stalna praksa.

Posledica razglasitve pandemije in uvedbe karantene je bila, da je v začetku marca 2020 cel svet zastal. Zaradi pomembnosti samoizolacije na domu, se je delo tam, kjer je to bilo mogoče, preselilo v domače okolje. Zaposlenim, ki so svoje delo opravljali od doma pa je bilo potrebno omogočiti, da le-to tudi izvajajo. Na tak način se je ohranila produktivnost podjetja. Posledično pa so zaposleni lahko sledili in izvajali svoje obveznosti na delovnem mestu.

Delo na domu po veljavni slovenski zakonodaji

Delo na domu lahko delavec opravlja že na podlagi svoje pogodbe o zaposlitvi, v primeru izjemnih okoliščin pa lahko delodajalec delo na domu odredi tudi brez soglasja delavca, enostransko na podlagi 169. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa da se lahko v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.

Brez soglasja se lahko delavcu odredi delo na domu tudi v času, ko ni razglašena epidemija. Vendar pa vladajo izjemne okoliščine, kot je npr. trenutni porast števila okužb z novim koronavirusom.

V primeru opravljanja dela na domu zaradi preprečevanja širjenja bolezni covid-19 je delavec upravičen do celotne plače in povrnitve stroškov za prehrano med delom. Ker delavec v dnevih, ko delo opravlja doma, nima stroškov za prevoz na delo, do njih ni upravičen.

Ko delodajalec odredi delo na domu v primeru izjemnih okoliščin, je potrebno takoj, ko je to mogoče, o tem obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za delo, obvestilo pa se lahko posreduje preko elektronske pošte: prijave.irsd@gov.si.

Pritisk na internetno infrastrukturo

Da se je delo od doma zaposlenim sploh lahko omogočilo je bilo najprej potrebno urediti ustrezne tehnološke povezave. Te so potrebne tako na strani podjetja, kot pri samem uporabniku doma.

Zaradi ukrepov omejevanja družbenih stikov so se povečale zahteve po internetni povezljivosti, kar je ustvarilo velik pritisk na internetno infrastrukturo. Za razbremenitev tega pritiska so se nekatera podjetja, npr. Google, Netflix in YouTube zavezala, da bodo v zvezi s svojimi storitvami pretakanja sprejela različne ukrepe. Recimo znižanje bitne hitrosti za vsa pretakanja v Evropi ali nastavitev standardne ločljivosti za vse vsebine v EU. Evropska Komisija je z Organom evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) kot previdnostni ukrep vzpostavila poseben mehanizem poročanja o stanju na področju interneta v vsaki državi članici.

SURE – nov instrument za zmanjšanje tveganja brezposelnosti

Evroskupina je že v začetku aprila 2020 predlagala takojšnjo uvedbo treh varnostnih mrež v vrednosti 540 milijard EUR, ki so bile dokončno oblikovane maja 2020. Njihov namen je podpreti delovna mesta in delavce, podjetja ter države članice.

EU je vzpostavila instrument, ki zagotavlja začasno podporo za zmanjšanje tveganja brezposelnosti v izrednih razmerah – instrument SURE, da bi ljudem pomagala ohraniti delovna mesta med krizo. V okviru programa so pod ugodnimi pogoji zagotovljena posojila državam članicam za kritje stroškov nacionalnih shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov, ki podjetjem omogočajo, da ohranijo delovna mesta. Komisija podpira tudi partnerstva med zavodi za zaposlovanje, socialnimi partnerji in podjetji, da bi olajšali prekvalifikacije, zlasti za sezonske delavce.

Svet je 25. septembra 2020 odobril 87,4 milijarde EUR finančne podpore 16 državam članicam. Med temi članicami je tudi Slovenija, ki je dobila podporo v višini 1,1 milijarde evrov.

Odpravljanje gospodarske in socialne škode

Evropska komisija je za odpravljanje gospodarske in socialne škode, zagon evropskega gospodarstva ter ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest že maja predlagala obsežen načrt okrevanja za Evropo. Ta temelji na koriščenju celotnega potenciala proračuna EU.

Predsednica Komisije je v svojem govoru o stanju v EU predstavila vizijo za močnejšo Evropo po pandemiji in začrtala pot za nov zagon. Evropa ima z instrumentom NextGenerationEU enkratno priložnost, da na načrtovan način doseže spremembe. Glavna prizadevanja so, da bi Evropa postala okolju prijaznejša, digitalna in odpornejša.

Vpliv na okolje in podnebne spremembe

Kot kaže obsežna ocena zdravja in okolja, ki jo je objavila Evropska agencija za okolje (EEA), slaba kakovost okolja prispeva k 13 % smrti v EU. Onesnaženje zraka in obremenitev s hrupom, učinki podnebnih sprememb ter izpostavljenost nevarnim kemikalijam. To so namreč glavni vzroki za zdravstvene težave Evropejcev.

Izboljšanje zdravja in dobrega počutja evropskih državljanov je sedaj pomembnejše kot kdaj koli prej. S tem, da je pozornost trenutno usmerjena na obravnavanje pandemije covid-19.

Pandemija je odlično ponazorila, kako zapletene so povezave med okoljem, našimi socialnimi sistemi in našim zdravjem.

Pandemija ima tudi pozitiven vpliv

Covid-19, delo od doma, Evropska komisija, Pandemija, Vpliv na okolje,
Zastoj industrije in prometa sta pozitivno vplivala na ozračje.

Raziskave kažejo, da je prav pandemija pozitivno vplivala na podnebje. Iz satelitskih posnetkov v spomladanskem času je bilo razbrati zmanjšanje onesnaževanja ozračja oz. nižje vrednosti dušikovega dioksida v naši atmosferi.

Zmanjšanje prometa, transporta, zaprtje tovarn in velikih koncernov je občutno znižalo količino onesnaženosti zraka v mestih po vsem svetu, na kar so opozorili tudi satelitski posnetki Evropske vesoljske agencije (ESA).

Onesnaženost zraka je gotovo eden izmed največjih problemov našega časa, saj je povzročitelj ene od osmih smrti v Evropi.

Po podatkih poročila Evropske agencije za okolje z naslovom Healthy environment, healthy lives: how the environment influences health and well-being in Europe  (Zdravo okolje, zdravo življenje: kako okolje vpliva na zdravje in dobro počutje v Evropi) je velik delež bremena bolezni v Evropi še vedno povezan z onesnaževanjem okolja, ki je posledica človeških dejavnosti. V poročilu, ki se pretežno naslanja na podatke Svetovne zdravstvene organizacije o vzrokih smrti in bolezni, je izpostavljeno, da je kakovost evropskega okolja ključnega pomena za določanje našega zdravja in dobrega počutja.

V poročilu je prikazano tudi, kako socialna prikrajšanost, nezdrave navade in spreminjajoči se demografski trendi v Evropi vplivajo na okoljsko zdravje. Pri tem so najhuje prizadete najranljivejše skupine prebivalstva.

Evropska komisija si zato v veliki meri prizadeva k rešitvi ekosistemov in življenj, zlasti  pa življenj najranljivejših skupin prebivalstva. K takemu pristopu se je zavezala z novo strategijo za biotsko raznovrstnost, akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo in drugimi prihodnjimi pobudami.

 

 Europe Direct Podravje
Unsplash

 

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close