Liter jezika dopolnil polnoletnost

V času, ko je svet preglasen in nas pogosto sili k površinskosti, postaja literarno ustvarjanje izhod iz vsakdanjega vrveža v svet notranjega miru in samorefleksije. Prav zato revije, kot je Liter jezika, niso le zbirke besed, temveč prostori, kjer umetnost diha in kjer se oblikujejo nove literarne skupnosti. Ena takih skupnosti že 18. leto nastaja na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru – z revijo, ki jo soustvarjajo študentke in študenti, a je odprta vsem, ki želijo biti slišani.

Prostor, kjer literatura diha

Revija Liter jezika je literarno-jezikoslovna revija študentov in študentk Oddelka za slovanske jezike in književnosti, a hkrati veliko več. Objavlja poezijo, prozo, eseje, kritike, raziskovalne prispevke in celo prevode. Vse s skupnim imenovalcem: ljubeznijo do besede in željo po izražanju. Dela niso omejena le na akademski krog, dobrodošli so vsi, ki čutijo potrebo po pisanju, ne glede na starost ali študijsko smer.

Literarni večer v Sodnem stolpu

Ob predstavitvi prihajajoče 18. številke se je 10. aprila v Sodnem stolpu zbrala pisana druščina ustvarjalk in ustvarjalcev. Večer so s toplino povezovale Urška Verzel, Danijela Konc in Nina Vinšek. Dogodek je poleg predstavitve revije in branj prispevkov, ponudil še refleksijo o ustvarjalnem procesu, iskanju lastnega glasu ter pomenu literarne skupnosti. Večer se je odvil v nadvse odprti in vključujoči noti; bil je točno takšen, kakršna je tudi filozofija Litra jezika.

Skriti gost

Posebno vzdušje je pričaral skriti gost večera – pesnik, improvizator, ljubiteljski glasbenik, performer in predsednik mariborskega društva slamzverine Matic Ačko, s svojo pesniško zbirko Rekvijem za sneg. V pogovoru je povedal, da njegova zbirka gradi poezijo okrog občutka anksioznosti ob podnebni krizi. Mnogo pesmi je namreč zgrajenih na podlagi resničnih podatkov, vendar se Matic osredotoča predvsem na človekovo osebo doživljanje. Razgovoril se je še o različnih literarno-umetniških procesih pri oblikovanju performerske slam poezije in premišljenem grajenju v pesniških zbirkah zapisanih pesmi. Pri odgovoru na premeteno vprašanje o tem kakšen vonj bi imela njegova poezija ni okleval, pravi, da bi dišala po sveže posekanem lesu v gozdu ali pa po sveže zapadlem snegu,

Revija Liter jezika je prostor za pogumne začetke in iskanje svojega glasu. Njeno sporočilo je jasno: pišite, četudi še niste sigurni vase. Vabljeni torej vsi, ki nosite v sebi zgodbo – naj bo to pesem, esej ali misel, ki še išče svojo obliko. Morda bo prav vaš zapis tisti, ki bo nekoč nekoga ganil, prevzel ali navdihnil.

Eva ŽUNKOVIČ
Eva ŽUNKOVIČ