Med zdravilnimi vrelci in udomačenimi jeleni

Soteska reke Bistrice

Nekaj kilometrov za Podčetrtkom leži prva izletniška točka, Kozjanski park s sotesko reke Bistrice. Zaradi konca tedna je turistična pisarna Kozjanskega parka v Podsredi sicer zaprta, kar pa ne predstavlja večje težave, ker so vse znamenitosti parka odlično predstavljene tudi na spletni strani. Navigacija do soteske reke Bistrice tako poteka brez težav. Avto je mogoče pustiti na urejenem parkirišču v bližini pokopališča nedaleč stran od pešpoti do soteske. Sprehod ob soteski je zaradi sončnih žarkov še posebej prijeten. Obiskovalce pot vodi mimo Kunejevega jeza, kjer je nekoč deloval mlin, mimo rečnega tolmuna, na katerem so si lokalni prebivalci uredili majhno priročno skakalnico, ter mimo manjših njiv in travnikov. Ob poti je mogoče uživati v razgledu na Svete gore s cerkvijo Matere božje. Sprehod je posebej prijeten zaradi žuborenja Bistrice in številnih metuljev, ki jih je mogoče videti ob poti.

V senci starodavnih dreves

Nedavno obnovljen grad Pišece je umaknjen v samoto gozdov in je svoje ime dobil po pišu, ki vse leto piha ob njem. Parkiranje je možno pod gradom, kamor skozi urejeno okolico vodi krajša pešpot, a razgled je vreden rahlega vzpona. V angleškem krajinskem slogu se neposredno pod gradom odpira urejen park s številnimi drevesi. Med drugim dovoz krasijo tri ogromne sekvoje, najti pa je tudi platane, katalpo in celo ginko.

V neposredni bližini je tudi ribnik, poln zlatih ribic. Ogledati si je treba grad in njegovo okolico ter uživati v razgledu na ozko dolino in sosednje griče. Pot se lahko nadaljuje v smeri table Brežice, kjer se je tik pred mestom treba ustaviti še v vasi Cundrovec. Majhna vas na prvi pogled ni nič posebnega, vendar se v njej skriva najdebelejši dob v Sloveniji. Ocenjujejo, da orjaški hrast, star približno 300 let, v višino danes meri skoraj 20 metrov, njegov obseg pa znaša nekaj manj kot 8 metrov. Če bi ga želeli objeti okrog debla, bi zagotovo potrebovali še kak dodaten par rok.

Brežice – mesto vina in vrelcev

Zeleni svet ob sotočju Save in Krke je bogat s termalnimi izviri, vinogradi in arhitekturno dediščino. V bližini mesta se so Terme Čatež, tople vrelce pa lahko izkoristite tudi v bližnjih Termah Paradiso v Dobovi. Priporočam nastanitev v hostlu Brežice, ki je v centru mesta, ob parku. Stavba MC je precej velika in vključuje prostore hostla, mladinski klub ter bar in telovadnico. V njej se skrivajo še tri učilnice in ena večja predavalnica, ki je na voljo obiskovalcem.

Brežice so kraj v katerem sta se rodili Rebeka Dremelj in Nuša Derenda, srednjo šolo pa je tam obiskoval Primož Kozmus.

Otroško kričanje in smeh, ki se sliši iz dobro opremljene telovadnice, pa je posledica športnega praznovanja otroškega rojstnega dneva. Receptor pove, da hostel sicer obiskujejo skupine mladih in društva, v njem pa se običajno najde tudi pestra druščina študentov Erasmus, ki študirajo na Fakulteti za turizem. Veliki prostori omogočajo izvedbo delavnic, MC pa koncertov. Sogovornik z nasmehom pove, da je hostel ob velikih koncertih vedno poln, saj obiskovalce po koncu naporne noči čaka postelja le nekaj metrov od prizorišča dogodka.

Škrat Čatež

Ker je hostel ena izmed postojank na kolesarskih poteh, jih pogosto obiščejo skupine kolesarjev. Sicer pa obiskovalci najraje izkoriščajo kopališki turizem v Termah Čatež, termalne vrelce v Čateških toplicah pa naj bi po legendi zakuhal škrat Čatež, ki je pol človek, pol kozel, ima rogove, dolga ušesa, brado, srednje veliko postavo in starikav obraz. Na krajih, kjer so ga videli, so ljudje mnogokrat našli izvire dobre vode. Ena izmed variacij legende pravi tudi, da je škrat dolga leta spal na tem območju, ko pa se je prebudil iz trdnega spanca, pa je prebudil tudi vrelce zdravilne mineralne vode.

Repnica – soba za repo ali za vino?

Gostitelj hostla obiskovalce poduči tudi o repnicah: v kremenčevem pesku izkopane jame, v katerih so včasih čez zimo shranjevali repo, ki je bila glavna krma za živino. Tak način shranjevanja je danes že opuščen, zato so jih mnogi vinogradniki preuredili v prostor za shranjevanje vina in njegovo pokušino. V vaseh Brezovica, Bizeljsko, Pišece in Globoko si lahko ogledate več kot 200 let stare repnice, v katerih sta idealna temperatura in vlaga, ki sta potrebni za shranjevanje in zorenje vin, številne pa so okrašene tudi s porisavami. V bližini Brežic je tudi vinska pot Bizeljsko, ustavite pa se lahko tudi na degustaciji priznanih in večkrat nagrajenih vin Istenič.

Kamena doba, srednji vek, vojna in osamosvojitev

V neposredni bližini hostla je grad Brežice. V njem si lahko ogledate arheološke najdbe iz okolice, ki variirajo od manjših ogrlic iz rimskih časov do velikih železnih skrinj. Posavski muzej Brežice je sicer razdeljen v štiri dele, pri čemer vsak predstavlja enega od osnovnih elementov – ogenj, zrak, vodo in zemljo. Vsekakor vas bo navdušila tudi prostorna viteška dvorana, ki je največja in najbogatejša na Slovenskem. V celoti poslikan prostor nosi razgiban baročni čar, ki danes predstavlja biser baročnega posvetnega slikarstva na Slovenskem. V veličastni dvorani pogosto potekajo poroke ter druge svečane in kulturne prireditve. Ob obisku vas bo vsekakor pritegnila tudi zbirka novejše zgodovine, ki vključuje eksponate iz obdobja 20. stoletja, popestrena pa je tudi s pismi partizanskih borcev, domačih ujetnikov in tujih borcev, ki so padli v okolici Brežic.

Po mestnih ulicah

Nato lahko izlet nadaljujete z ogledom starega mestnega jedra. Sprehodite se po urejeni glavni ulici, mimo nekdanjega grajskega gospodarstva, stare lekarne in mestne hiše. Pot vas bo peljala mimo Trga izgnancev, na katerem še danes stojijo Nemška hiša, mestna hiša in cerkev sv. Roka. Nikakor ne morete zgrešiti Vodovodnega stolpa, ki se nad mestom dviguje kar 46 metrov visoko. Za en dan je ogledov več kot dovolj.

Skriti biseri narave

Nov dan lahko začnete v novejšem delu, ki je v okolici športne dvorane, osnovne šole in novejših blokovskih naselij. Sončni žarki na ulice zvabijo številne Brežičane in Brežičanke, ki med posedanjem v kavarnah uživajo v spomladanskem vremenu. Po spiti kavici priporočam pot proti Zagorju pri Lesičnem, kjer se praktično sredi naselja skriva Lurška jama. Prijetna in čudovito urejena pot vas bo vodila iz naselja skozi gozd. Ob njej je več kamnitih kipov in lesenih klopi, ob katerih lahko za trenutek postanete in uživate v naravi. Nekajminutna hoja vas bo iz naselja pripeljala do Lurške jame. Sama jama je precej odprta – v resnici gre bolj za spodmol. V steno spodmola je umešen velik kamnit oltar s podobo svete Marije. Akustika prostora je čudovita, zvoki ptic odmevajo na jasi pred jamo, v bližini oltarja pa vas čaka še izvir pitne zdravilne vode.

Druženje z jeleni

Raziskovanje tega dela Slovenije se lahko nadaljuje v smeri Olimja, kjer si lahko ogledate minoritski samostan, v katerem prebivajo bratje sv. Frančiška. Ob njem je tudi cerkev Marijinega vnebovzetja, ki velja za eno najlepših baročnih umetnin pri nas, samostan pa je obdan z zeliščnim vrtom, v katerem je zasajenih več kot 200 vrst zelišč. Ob obisku Olimja ne pozabite tudi na čokoladnico, do katere od samostana vodi idilična pot. Izlet popestrite še z obiskom Jelenovega grebena, kjer lahko na enem mestu najdete prostoživeče jelene, velnes, gostilno in apartmaje.

Na domačiji Jelenov greben živi stoglava čreda jelenov in muflonov.

V trgovinici je možno kupiti nekaj koruze in z njo nahraniti praktično udomačene jelene, ki suha koruzna zrna jedo kar iz roke. Če boste imeli srečo, boste po griču zaslišali gromki »Pikiiiiii!« tam zaposlenega in naenkrat se bo pojavilo več kot trideset jelenov, ki komaj čakajo na hrano.

Saša BRDNIK
Saša BRDNIK