Zakaj je na avtocesti vsakič drugačna omejitev hitrosti?
Na slovenskih avtocestah je bil poleti vzpostavljen nov sistem dinamičnega upravljanja hitrosti, ki omogoča prilagajanje omejitev glede na prometne razmere. Sistem trenutno deluje na celotnem ljubljanskem obroču in vseh štirih vpadnicah.
Dinamično upravljanje hitrosti je eden pomembnejših ukrepov Darsa za povečanje prometne pretočnosti in izboljšanje varnosti v najbolj prometno obremenjenem delu slovenskega avtocestnega omrežja.
V številnih evropskih državah se tak način omejevanja hitrosti že uporablja. Predsednik uprave Darsa, Andrej Ribič je ob tem povedal: “Njegov glavni cilj je povečati pretočnost prometa ter hkrati izboljšati prometno varnost. Sistem dinamičnega prilagajanja hitrosti, t. i. Speed Management, pa ni zgolj tehnološka novost, saj predstavlja pomemben korak k oblikovanju nove prometne kulture, podobno kot smo jo uspešno uvajali ob vzpostavitvi reševalnega pasu.”
Kako deluje dinamično uporavljanje hitrosti?
Dars lahko s pomočjo te nove tehnološke rešitve sproti spreminja prometno signalizacijo na ekranih in znakih oz. portalih. Tam se omejitve hitrosti postopno prilagajajo.
Ko sistem zazna zgoščevanje prometa, se hitrost pred kritično točko najprej zniža na 100 kilometrov na uro, nato na 80 kilometrov na uro, po potrebi pa tudi na 60 kilometrov na uro. S tem se preprečuje sunkovito ustavljanje in ohranja bolj enakomeren prometni tok, je povedal Zvonko Zavasnik, vodja službe za upravljanje prometa in prometno varnost na Darsu.
Za delovanje takega sistema je potrebna tudi infrastuktura, zato so na območju ljubljanskega avtocestnega obroča vzpostavili 53 novih lokacij z napredno opremo. Gre za digitalne prometne table s spremenljivo vsebino in induktivne zanke in mikrovalovne detektorje za zaznavanje in štetje prometa.
Zakaj je dinamično uporavljanje hitrosti dobro?
Največ časa se na cesti izgubi pri ustavljanju in ponovnem speljevanju, zato je počasnejša, a enakomerna vožnja veliko bolj učinkovita. Optimalna hitrost za največjo pretočnost avtocest je približno 80 kilometrov na uro, kar potrjujejo tudi izkušnje iz Avstrije. Tam so enak sistem že dodobra preizkusili. Napačno je razmišljanje, da večja hitrost prinaša večjo pretočnost; v resnici je ravno nasprotno, je poudaril Zavasnik.
Sistem omogoča, da se hitrostne omejitve samodejno prilagajajo glede na stanje na cesti, kar pomeni: bolj tekoč promet v času konic, manj zastojev, večjo varnost. Hitrost se določa na podlagi napovedi povprečne hitrosti in izračunane gostote prometa, upoštevajoč število pasov.
Sistem prinaša tudi boljšo prometno varnost. Najhujše nesreče se zgodijo pri visokih hitrostih, zato zmanjšanje hitrosti neposredno zmanjša tudi posledice trkov. Trk pri 80 kilometrov na uro je neprimerljivo manj usoden kot trk pri 130 kilometrih na uro, še posebej, ker številne nesreče nastajajo pri hitrostih nad dovoljenimi, je opozoril Zavasnik.
Dinamično upravljanje hitrosti je dolgoročen ukrep, ki skupaj z drugimi rešitvami, kot je dosledno ustvarjanje reševalnega pasu, prispeva k boljši kulturi vožnji in boljšemu izkoristku obstoječe infrastrukture.
“Vsaka sprememba zahteva čas in sodelovanje, zato je ključno, da vozniki upoštevajo spremenljive prometne znake in priporočila. Le s skupnim prizadevanjem bomo dosegli želeni učinek,” pa še opozarja Andrej Ribič.
Arhiv
