Narodno-zabavna glasba še po 70. letih osvaja srca mladih
Kako tujcu razložiti, kaj je najbolj tipično slovenskega? Misli nam hitro odplavajo k rdečemu nageljnu, potici in Triglavu, pa tudi k nedeljskemu kosilu, goveji juhi, ob tem pa ... k narodno-zabavni glasbi. Kako in kdaj pa je narodno-zabavna glasba resnično postala naša?

Narodno-zabavna glasba se je razvila iz ljudske glasbe, prepleta ljudskega petja in godčevskega igranja. Čas po vojni je naše ozemlje preplavil z mero optimizma in ponudil odskočno desko za ta glasbeni žanr. Etnolog Janez Bogataj za rojstno leto narodno-zabavne glasbe označuje leto 1953. Takrat se je namreč pojavil Gorenjski kvintet, ki velja za predhodnika Avsenikov. Nov glasbeni žanr je tako ob vsem potreboval le še ime. Tega mu je s pojmom narodno-zabavna glasba nadel Janez Bitenc, pedagog in pisatelj. Luč sveta je tako v popolnosti ugledala narodno-zabavna glasba in tako (nevede) postala del naše identitete.
Praznično 2023
Leto 2023 je zato po vseh merilih praznično leto. Za narod, predvsem pa za glasbo in glasbenike (ki jih v tem žanru radi poimenujemo tudi muzikanti). Posebej praznično je v vrstah ansambla, ki že 70 let velja za enega od sinonimov narodno-zabavne glasbe – Ansambel bratov Avsenik, danes Ansambel Saša Avsenika.
Ob praznovanju po Sloveniji potekajo številni koncerti, vrhunec pa se je odvil sinoči v objemu ljubljanskega gradu. Avsenikova glasba je po plodnih 70 letih obstoja še vedno živa in (znova zmeraj bolj) (pri)ljubljena.
Leto je praznično tudi za Marcela Šafariča in Reneja Črešnarja. Oba sta muzikanta, sicer pa tudi študenta glasbene pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Oba sta odrasla ob narodno-zabavnih vižah. Marcel ob starših, ki so bili vrsto let člani narodno-zabavnega ansambla, Rene se je idilični pohorski vasici kot majhen deček, zaradi dedka, ki je igral diatonično harmoniko, zaljubil v ta glasbeni žanr. Marcel je član ansambla Upanje. Rene svojega stalnega ansambla nima, pač pa z igranjem kitare ali harmonike zapolni vrzeli v tistih ansamblih, ki potrebujejo začasne člane.

Iz preteklosti v sedanjost
“Ob poslušanju naše glasbe se mi zdi pomembno, da poznamo tudi delček njene zgodovine,” pravi Marcel. “Avseniki pred 70. leti z novim žanrom niso zasloveli kar čez noč. Imeli so smolo, saj so jih na turnejah v Nemčiji imenovali za “komunajzerje”, v Jugoslaviji pa “nemčurje.” Ob tem doda, da kljub številnim preprekam niso odnehali, v glasbeni zgodovini pa so zato pustili ogromen pečat.
Pa ne samo v glasbeni. Skozi njihovo glasbo in ostale narodno-zabavne viže se je v najranljivejšem obdobju oblikovala identiteta in podoba slovenskega naroda. Nihče do tedaj ni na tak način opeval Slovencev. Malokateri glasbeni žanr pa opeva našo domovino s takšnim žarom in ponosom kot to stori prav narodno-zabavni.
Z narodnimi vižami med mladino
Narodno-zabavno glasbo še vedno zmotno uvrščamo med žanre za starejše občinstvo. Morda je tako veljalo še pred nekaj leti. Marcel in Rene pa izpostavita, da je narodno-zabavna glasba med mladimi v zadnjem obdobju znova vedno bolj (pri)ljubljena.
“Vedno znova sem fasciniran nad svojimi sovrstniki, ki pred 5, 6 leti sploh niso poslušali tega žanra. V ospredju so pač bile druge glasbene zvrsti (pop, rock …). Izgleda, da se z leti stvari spreminjajo tudi z vidika glasbenega okusa,” pravi Rene. Pristavi še “včasih sem prav ponosen, ko mi nekdo iz družbe kot harmonikarju reče, da bi pa morda bil čas za kakšno V dolini tihi, ali pa Golico.”

Komerciala, veselica in Golica
Če je sleherni glasbeni žanr javnost delil na različne pole, tudi pri narodno-zabavni glasbi ni bilo nič drugače. Gre za tiste, ki jo ljubijo, tiste, ki je ne marajo ali pa tiste, ki jim ni ne všeč, niti je ne sovražijo.
Samostojnost naše države je prinesla nove premike v narodno-zabavni glasbi. Množično so se začeli snemati videospoti in domača glasba se je začela spogledovati še z drugimi žanri. Na veselicah se je sprva začela vrteti Golica v “turbofolk” preobleki, glasba s tradicijo se je skoraj izgubila v vrtincu žanrov, ki so jo posrkali vase.
Rene nekaj let po “turbofolk invaziji” pravi, da bi “rad, da glasba ostane na nivoju in v nekih okvirjih, kakršne sta zarisala pionirja Slavko in Vilko Avsenik. Narodno-zabavna glasba sicer lahko odide izpod nadzora, dobimo pa pač nek povprečen komercialni produkt. Ta s pojmom narodno-zabavna glasba nima nikakršne veze.”
Marcel ob tem doda: “Danes od novodobnih ansamblov slišimo tisto, kar v narodno glasbo ne spada. Vanjo želijo vpletati pop, rock in podobne sloge, s tem pa se pristnost narodno-zabavne glasbe izgubi.”
“Muzikanti (če jim lahko tako rečemo), ki stopijo na oder z raztrganimi hlačami in jeans jaknami ne poznajo občutka, ko se oblečeš v narodno nošo. Gre za posebno nostalgijo, ponos in obenem odgovornost, da sporočilo pesmi poneseš v srca ljudi.
Cenimo tradicijo in to, kar je zares slovenskega,” nam polagata na srce mlada glasbenika.
Rebeka MIKŠA
Rebeka MIKŠA