Od kaset in cedejev do Spotifya
Nekoč pred davnimi časi je obstajala dežela, ki se je nekateri izmed nas še dobro spominjamo. V tej že skoraj pozabljeni deleži smo morali zapustiti lastno hišo, da smo lahko kupili glasbo. Odštevali smo dneve do izdaje novega albuma svoje najljubše skupine, ki ga še ni bilo moč prenesti z interneta.
Še vedno se spomnim svoje otroške sobe, ki so jo polnile police kaset in zgoščenk najrazličnejših izvajalcev, ki sva jih s sestro s trudom zbirala. A ponudba glasbe se je znatno spremenila in je danes samo miškin klik stran. Z razvojem poslušanja glasbe po internetu, predvsem s pretakanjem (ang. streaming), se je med različnimi ponudniki glasbe začel srdit boj za poslušalce, ki mu z veliko večino poveljuje platforma z imenom Spotify.
Revolucija glasbene industrije
Gre za najuspešnejšo in največjo platformo pretakanja glasbe na svetu, saj mesečno število uporabnikov presega 207 milijonov. Podjetje sta leta 2008 na Švedskem ustanovila Daniel Ek in Martin Lorentzon, sprva pod imenom Spotify AB. Skupaj sta želela ustvariti legalno digitalno platformo predvajanja glasbe kot odgovor na vedno večje težave, ki jih prinaša spletno glasbeno piratstvo. Spotify pa ne ponuja samo zbirke vseh poslušalčevih najljubših pesmi, temveč tudi pretakanje zvočnih knjig, radijskih dram, slavnih govorov, hkrati pa platforma ponuja še jezikovne lekcije.
Spotify je v svoji osnovi zastonjska platforma, na kateri uporabniku za vsebine, ki jih pretaka, ni treba plačati niti evra. Podjetje tako svoj dobiček pridobi z oglaševanjem in s pomočjo plačanih naročnin. Uporabnik s plačilom skoraj devetih evrov prejme t. i. »premium« naročnino in z njo dodatne ugodnosti. Med drugim odsotnost oglasov, boljšo kakovost zvoka, poslušanje brez internetne povezave …
Za razliko od fizične distribucije ali prenašanja glasbe preko interneta, pri čemer je glasbenik plačan s prodajo albumov ali številom prenesenih skladb, pa Spotify plačuje založbam oz. lastnikom pravic posameznih skladb in avdioizdelkov glede na to, kolikokrat so bile poslušane skladbe glasbenika v primerjavi s poslušanostjo vseh skladb. Založba na podlagi takšnih izračunov prejme 70 % celotnega prihodka, s katerim plača izvajalce. Zaradi takšnega načina poslovanja se je pojavilo mnogo kritik, ki složno pritrjujejo, da izvajalci za svoje delo niso plačani dovolj. Najglasnejše kritike so prišle s strani Taylor Swift, ki je za nekaj časa s Spotifya celo odstranila vse svoje pesmi. Še dobro, da si je kmalu premislila, saj bi bilo težko živeti brez uspešnic, kot sta Love Story in You Belong With Me.
Ko te tehnologija pozna bolje, kot se sam
Ni čudno, da je Spotify postal takšna uspešnica, saj uporabnikom ponuja že več kot 40 milijonov pesmi, ki jih uvršča kar v približno 1500 različnih žanrov. Vendar če boste kateregakoli »spotifyevca« vprašali, zakaj uporablja omenjeno platformo, bo najverjetneje na prvem mestu brezplačnost storitve, kaj kmalu pa bo odgovoril Discover Weekly. Gre za personaliziran seznam 30 nepoznanih skladb, ki jih algoritmi vsak teden skrbno pripravijo za vsakega uporabnika posebej. Morda se sprašujete, kako to deluje. Spotify uporablja t. i. skupinsko filtriranje, ki preverja vse poslušane skladbe posameznika, ki jih navzkrižno povezuje s skladbami in glasbenimi seznami drugih uporabnikov. Če se tvoj glasbeni okus v 90 odstotkih prekriva z okusom drugega uporabnika, obstaja velika verjetnost, da ti bo všeč tudi preostalih 10 odstotkov glasbe.
Zanimivo je, da za sortiranje glasbe uporabljajo najrazličnejše parametre, med drugim, kako energična je pesem, kakšna je njena plesnost (ang. danceability), glasnost, priljubljenost … Vse to prinaša personalizirane sezname predvajanja, ki lahko uporabniku razširijo glasbeno obzorje, saj velikokrat predstavljajo glasbenike, ki bi jih drugače najverjetneje spregledali. Ob vsem tem Spotify omogoča še funkcijo »Release Radar«, s katero sestavi seznam najnovejših skladb izvajalcev, ki jim sledimo, in »Daily Mix«, v katerem so združene naše najljubše skladbe skupaj z nekaj novimi predlogi.
Številne prednosti Spotifya so začeli uporabljati tudi izvajalci. Tako vsem dobro poznana Metallica s pomočjo platforme ustvarja sezname predvajanja pesmi na turneji glede na to, kaj poslušalci v posameznih mestih ali državah najraje poslušajo. Vendar naj ti za konec sporočimo žalostno in grozno novico: Spotify v Sloveniji ni na voljo. Vseeno ga z nekaj iznajdljivosti nekateri uporabljamo, zato verjamemo, da lahko uspe tudi tebi.
Klemen POLANEC
Pixabay
