[PREDPREMIERA]: Gledališka predstava: Svet’ večer
V romantičnem času božičnega večera, ko iz toplih domov diši po prazničnih objemih, nekje drugje stvarnost bije svoj krvavi zvon. Moški in ženska nestrpno pogledujeta na uro in napetost med njima narašča. Prav počasi se pred nami lušči pretresljiva zgodba, ki nas prevzame s svojo neizprosno vpetostjo v tukaj in zdaj.
Leta 1975 rojen nemško-avstrijski pisatelj in dramatik Daniel Kehlmann je eden najuspešnejših sodobnih avtorjev nemškega govornega področja, “superzvezda nemške literarne scene, ki je v nemško povojno književnost znova vnesel osvobajajoči humor ter Nemčijo vrnil na svetovni literarni zemljevid.” (A. Harlamov: Kehlmann in jaz, AirBeletrina, 2010)
Dobitnik številnih nagrad se je slovenskim bralcem priljubil z romanom Izmera sveta. Ta je bil preveden v štirideset jezikov in velja za največjo nemško povojno prodajno uspešnico, po Parfumu Patricka Süsskinda. V slovenščini sta izšla tudi romana Slava ter Jaz in Kaminski. Slednji je ob izidu še ne osemindvajsetletnega avtorja v hipu postavil v središče nemškega literarnega dogajanja.
O drami Svet’ večer
Drama Svet’ večer, “igra za dva igralca in eno uro” je bila krstno uprizorjena 2. februarja 2017 na Dunaju (Wiener Theater in der Josefstadt, režija: Herbert Foettinger). Že isto leto je v Veliki Britaniji doživela prvo uprizoritev v angleškem jeziku (Theatre Royal, Bath). Na nemških odrih je bila prvikrat uprizorjena leto kasneje (Residenztheater, München). Leta 2019 je pod naslovom Nočno zaslišanje doživela tudi televizijsko in filmsko adaptacijo.
K nastanku gledališkega trilerja sta ga spodbudila teroristični napad leta 2015 v Parizu in aretacija žvižgača Edwarda Snowdena. Ne skriva pa tudi spogledovanja z legendarnim ameriškim vesternom Točno opoldne. Ta ga je z diktatom urnih kazalcev navduševal že kot otroka.
Napeta igra mačke in miši med dvema močnima antagonistoma razgalja družbeno socialne posledice paranoidne dileme sodobnega sveta, razpetega med varnostjo in svobodo. Vsak zase sta prepričana, da rešujeta domovino. Skozi neusmiljeno izmenjavo udarcev med sistemom in njegovo kritiko preizprašuje odnos med posameznikom in državo, svobodo in nadzorom, strahom in upanjem.
Avtor ob tem tematizira tudi grožnjo tehnološkega razvoja. Ta po njegovem mnenju vodi bodisi k popolnemu razpadu sistema, strahotni katastrofi ali novi svetovni vojni. Očitna pa je tudi navezava na dela francoskega filozofa Frantza Fanona (1925–1961), ki se ukvarja z vprašanji posameznikove svobode in njenega zatiranja. Takole poudarja v predgovoru k Fanonovi knjigi V suženjstvo zakleti Jean-Paul Sartre: “Vse je izgubljeno, razen če … Jaz, Evropejec, ukradem knjigo sovražniku in jo ponudim kot sredstvo, ki naj ozdravi Evropo. Izkoristite priložnost!”
Igralska zasedba
V predstavi igra Nataša Barbara Gračner, in sicer jo bomo videli v vlogi Judith. Grančerjeva je bila neprestano razpeta med gledališkimi deskami in filmskim trakom. Ob gledaliških kreacijah številnih naslovnih in nosilnih vlog je vseskozi uspešno in odmevno ustvarjala tudi v filmih ter televizijskih nadaljevankah. Tudi za vse te vloge je prejela številne nagrade na domačih in tujih festivalih. Kot primer, prejela je kar 8 Borštnikovih nagrad.
Vlogo Thomasa bo prevzel Vlado Novak. V svoji bogati gledališki karieri je odigral preko 120 gledaliških vlog. Nikoli ni upodabljal mladeničev ali naivnih mladostnikov, temveč ga že od igralskih začetkov srečujemo v velikih karakternih vlogah. Vselej jih je izgradil do potankosti in obogatil z neštetimi niansami iz svojega bogatega arzenala izraznih sredstev. Leta 2014 je prejel Borštnikov prstan.
