SCiM okrogla miza o sodobnih tehnologijah in varnosti na internetu

Včeraj je pred Filozofsko fakulteto UM potekala SCiM okrogla miza na temo digitalizacije, internetne varnosti in sodobnih tehnologij. Namen dogodka je bil osvetliti digitalizacijo z različnih vidikov ter spregovoriti o njenih prednostih in pasteh. Čeprav je tehnologija del našega vsakdana, o njej še vedno ne vemo vsega – prav zato so tovrstni pogovori še kako pomembni.

Naša generacija je ena prvih, ki je s tehnologijo odraščala. Prav zato pogosto menimo, da dobro poznamo vse pasti in nevarnosti, ki jih skriva splet. Tehnologija je postala nepogrešljiv del našega vsakdana – uporabljamo jo skoraj nenehno, pogosto celo do te mere, da si življenja brez nje skoraj ne moremo več predstavljati. Prav zato je ključno, da se naučimo in razumemo, kako se svetovna tehnologija spreminja. Znanje o tem nam lahko nekoč koristi, tako v zasebnem kot tudi poklicnem življenju.

Včerajšnji pogovor je moderiral Tim Trojner Holde, pridružili pa so se Anže Plazl, Slavko Recek iz organizacije Povio in raziskovalec dr. Žiga Zebec.

Kaj smo izvedeli?

Zavedamo se, da se tehnologija spreminja iz dneva v dan in prav tako se zavedamo, da njenemu razvoju včasih preprosto ne uspemo več slediti. Včerajšnji dogodek se ni osredotočil zgolj na najnovejše tehnološke dosežke, temveč tudi na širša vprašanja, povezana s financami in splošno nujnostjo teh novosti v našem vsakdanu. Bomo nekega dne tehnologijo res lahko uporabljali kjerkoli? Bo ta dostopna vsem? Koliko bo ta dostopnost stala državo in uporabnike?

V sklopu pogovora smo izvedeli pomen kratice GB. Gigabajt (GB) je enota za količino digitalnih podatkov, ki se uporablja pri shranjevanju podatkov in prenosu datotek. Zanimalo nas je tudi, ali bo enota GB oziroma dostop do takšne količine podatkov v prihodnosti dosegljiv vsem območjem, ne glede na razvitost ali infrastrukturo.

Kako pa bomo financirali to »splošno dostopnost«? Postavili smo si ključno vprašanje: Se res splača zagotoviti povezljivost z enoto GB prav vsem območjem – tudi tistim, kjer je potreba po tovrstni rabi morda prisotna le enkrat letno? Dr. Žiga Zebec nam je povedal, da se mora denar uporabiti pametno in pravilno. Zato vsekakor ni dobro, da se denar davkoplačevalcev porabi za projekte, ki niso praktični ali izvedljivi.

Kakšna pa je naša digitalna kompetenca? Pomembno vprašanje, ki ga je izpostavil moderator Tim Trojner Holde, je bilo povezano s splošno digitalno pismenostjo uporabnikov. Je sploh smiselno omogočiti dostop do interneta vsem, tudi tistim, ki ga ne znajo uporabljati? Na to je odgovor ponudil dr. Žiga Zebec, ki je poudaril, da so digitalne kompetence nujne za učinkovito uporabo sodobnih tehnologij. Hkrati pa je opozoril, da številna gospodinjstva teh tehnologij v svojem vsakdanu pravzaprav niti ne potrebujejo.

Razvoj AI in njegov vpliv

Poglobili smo se tudi v razpravo o pasteh in zmožnostih umetne inteligence. Nam umetna inteligenca res služi kot pomoč ali lahko ob določenem trenutku postane tudi vir skrbi? V pogovoru so izpostavili, da je umetna inteligenca lahko izjemno uporabna in nam pogosto močno olajša zahtevne naloge. A hkrati nas lahko tudi razvadi – namesto da bi naloge opravili sami, jih pogosto prepustimo orodjem, kot so ChatGPT, DeepSeek in podobne aplikacije. Kljub temu pa umetna inteligenca ni le to. Kakor je poudaril Slavko Recek, med orodja umetne inteligence sodi tudi Google Maps, ki ga uporabljamo skorajda samoumevno, a predvsem zaradi praktične potrebe.

Kakšne pasti lahko prinesejo novi tehnološki izumi? Kaj bi se zgodilo, če bi umetna inteligenca dobila dostop do vseh naših osebnih podatkov? Kakšni varnostni ukrepi so potrebni, da preprečimo morebitne negativne posledice? Sodelujoči so poudarili, da je ob razvoju tovrstnih tehnologij ključno, da se varnostni mehanizmi skrbno načrtujejo in preverjajo še pred uvedbo novosti v prakso.

Pridobili smo številne nove vpoglede, hkrati pa smo se dotaknili tudi drugih pomembnih tematik. Prav vsak posameznik bi se lahko koristno poučil o teh vprašanjih, saj so danes vse bolj relevantna za vsakdanje življenje.

Iva KNEZ
Marcel VRBNJAK