Predstavljaj si, da v roke dobiš novo napravo, ki je nisi še nikdar videl in je ne znaš uporabljati. Verjetno začutiš mravljince, morda navdušenje ali pa celo strah, da naprave ne boš znal uporabljati. Oziroma bo njena uporaba presegla tvoje sposobnosti. To je povsem normalno, saj je tako imenovana tehnofobija obstaja toliko časa, kot tehnologija sama. Z nami je prisotna že od začetka industrijske revolucije.
V današnjem svetu se ljudje nekako delimo na tiste, ki tehnologiji zaupajo in v njej vidijo prednosti. In tiste, ki imajo pred novimi tehnologijami (rahel) strah in nezaupanje. Slednji se novih tehnologij bojijo bodisi v smislu, da bodo ta ”ukradla” delovna mesta in tako povzročila brezposelnost delavcev, bodisi v tem, da ji sami ne bodo kos pri njeni uporabi.
Mlajše generacije bolj dovzetne za novejše tehnologije
Med osebami, ki poročajo strah pred tehnologijo so več kot drugi prisotni tisti, ki imajo z njo manj stika in veliko predsodkov o njeni uporabi. Če za primer vzamemo najstnike in mlajše odrasle vidimo, da se s tehnologijo srečajo že zgodaj v življenju, zato jim njena uporaba ne predstavlja velikih težav. Odrasli so pri sprejemanju tehnologije in pri njeni uporabi že nekoliko počasnejši, medtem, ko je nekateri starejši ne bodo nikoli sprejeli.
Kako se torej strahu pred tehnologijo izognemo? Res je, da so v marsikateri panogi različna delovna mesta, ki so jih včasih opravljali delavci, že danes povsem avtomatizirana. Zavedati pa se moramo, da vsa delovna mesta ne bodo izginila kar čez noč. Bolj verjetno je, da se bodo ta spreminjala in avtomatizirala le določene naloge, hkrati pa se bodo ustvarjala nova delovna mesta. Dejstvo pa je, da bodo bodoča delovna mesta vsebovala različne tehnologije, znanje njene uporabe in digitalne kompetence pa bodo pri tem glavno ”orožje” zaposlenega. Z ustreznim znanjem nas torej ne more skrbeti za delovno mesto, hkrati pa bomo uspešno premagali strah pred ”neznanim”. Ko se torej s tehnologijo pobližje spoznamo vidimo, da ni razloga, da bi se tehnologije bali.
