[RECENZIJA] Dekleta španskega bezga: knjiga za spomin in opomin

Poletje je že od nekdaj po vseh smernicah čas, ko v roke vzamemo kakšno knjigo. Knjižnice obiskujejo tudi tisti, ki jih sicer njihovi zidovi vidijo enkrat na leto. Če se ozreš po plaži, vsak svoj nos tiči med platnice (no, ali pa bolj moderno v dlančnike, namenjene branju). In če se še nisi zares odločil, v kateri svet bi se letošnje poletje podal ... brez skrbi, we got you. V tej rubriki ti predstavimo nekaj knjig, ki lahko razširijo tvoj nabor in te ponesejo v nepredstavljive svetove. Pa dajmo.

Rebeka Mikša11/09/2025

Če se osredotočiš zgolj na naslov: Dekleta španskega bezga, bi si lahko hitro ustvaril mnenje, da gre za romantično in ljubezensko knjigo. No, ne morem čisto zanikati, da v zgodbi ni nekaj ljubezni, vendar je ta postavljena čisto na stranski tir in konec koncev sploh ni pomembna. No, vsaj ta partnerska ljubezen ne.

Grozote nepredstavljivih razsežnosti druge svetovne vojne so čudovito vtkane v zgodbo treh žensk. Kar zgodbo dela še bolj doživeto je to, da sta dve izmed njih zares živeli, lik tretje pa je prav tako osnovan na eni izmed taboriščnic. Pretresljiva knjiga nam v sodobnem času služi za spomin in opomin.

Zgodba od A do Ž (brez spoilerjev)

Čeprav bi ti rada zaupala čisto vsak detajl zgodbe, ker sem nad njo tako navdušena, se bom seveda tudi tokrat zadržala in ti skušala zgodbo zgolj orisati tako, da ti ničesar ne izdam. Zgodba nas popelje v svet treh popolnoma različnih žensk.

Caroline Ferriday je Američanka, premožna igralka na Brodwayu, ki si čas zapolnjuje z neplačanim delom na francoskem konzulatu. Njeno življenje se spremeni, ko septembra 1939 Hitler prodre na Poljsko in se nato grozeče obrne proti Franciji.
Na drugem koncu sveta poljska najstnica Kasia Kuzmerick ve, da so njeni mladosti šteti dnevi. Po okupaciji postane kurirka v poljskem odporniškem gibanju, toda v napetem ozračju, kjer je vsak gib pod drobnogledom, stori nekaj usodnega.
Mlada in častihlepna nemška zdravnica Herta Oberhauser odgovori na časopisni oglas, ki išče novega zdravnika za delo v prevzgojnem taborišču. Ko pa Herta podpiše pogodbo se zdi, da je podpisala pogodbo s hudičem in znajde se ujeta v moškem svetu režimskih laži in nadvlade.

Čeprav se zdi nemogoče, se skozi zgodbo življenjske poti vseh treh žensk križajo, ko se zgodi najhujše: Kasio ujamejo in pošljejo v zloglasno žensko taborišče Ravensbrück. Prav tam nepredstavljive grozote na zapornicah izvaja prav Herta. In ko se že zdi, da Caroline in Kasia ne bi mogli imeti bolj različnih življenj, se prepleteta ravno njuni, čeprav se odvijata na povem drugem koncu sveta.

In čeprav je knjiga postavljena v tako strahoten čas, sama ne morem mimo tega, da so Dekleta španskega bezga tudi zgodba o ljubezni. Pa zdaleč od tiste romantične. Pač pa o ljubezni do mame, do sestre, do sočloveka, do vseh, ki si delijo iste skrbi in muke, pa do tistih, ki se borijo za isto stvar. In prav na to ljubezen v današnjem svetu tolikokrat pozabimo.

Branje, ki te posrka?

Naslov: Dekleta španskega bezga (org. Lilac Girls)
Avtorica: Martha Hall Kelly
Leto izida: 2016
Žanr: Roman, zgodovinska fikcija, vojno leposlovje, biografsko leposlovje

Tako globoka, tako čutna, tako pretresljiva in hkrati tako žalostna zgodba, ki odpre rane človeštva, čeprav je od 2. svetovne vojne minilo že toliko časa. Knjigo sem morala zaradi žalosti, ki me je preplavila ob branju, večkrat za dan ali dva (včasih pa zgolj za nekaj minut) odložiti in zapise premisliti in premleti. Med branjem sem po telesu večkrat začutila kurjo polt, oči pa so mi napolnile solze. Nenehno spraševanje “kako so se takšne strahote lahko zares dogajale” je v meni vzbujalo jezo, žalost in sram. Knjiga me je tako prevzela, da sem se morala večkrat opomniti “ej, samo bereš”.

Kljub temu, da sem ves čas močno zajemala sapo, nisem mogla nehati brati in sem lahko brala tudi po nekaj ur skupaj. Genialno zasnovana poglavja, ki se vselej končajo na vrhuncu zapleta, bralca silijo, da knjigo kar srka vase. In ko bi poglavje katere izmed žensk kar preskočil, samo da bi videl, kako se nadaljuje poglavje prejšnje, je to nemogoče. V čisto vsakem poglavju te namreč čaka nekaj, česar niti najmanj ne pričakuješ.

Na nebu ni bilo lune in okoli mene je bilo črno kot v rogu. A ko sem začela tako hitro, kot mi je pohabljena noga dopuščala, teči proti baraki in se riniti mimo gruč zapornic, so se nad mano prižgali žarometi.
Izključi čustva. Če hočeš preživeti, ne smeš čutiti. (odlomek iz knjige)

Ocene, zvezdice in priporočila

Brez dvoma in brez vsakršnega zadržka priznam, da je knjiga Dekleta španskega bezga, ena izmed najlepših in hkrati najbolj žalostnih knjig, ki sem jih kadarkoli prebrala. In imej v mislih, da sem izredno zahtevna bralka, še redkeje komu ali čemu dam pohvalo.

Knjigo torej z vsem srcem priporočam čisto vsem, ne samo tistim, ki radi berete, pač pač pa bi knjigo kar uvrstila na nek namišljen obvezen vsesplošni bralni seznam. Skozi njo se lahko marsikaj naučimo in zelo pristno spoznamo grozote druge svetovne vojne, ki jih ne smemo pozabiti in pomesti pod preprogo, pač pa nam morajo služiti kot opomin. Opomin, da česa tako strašnega in krutega ne smemo več dopustiti.