Recenzije

Film: Joker [RECENZIJA]

Da so ustvarili Jokerja so ga včasih metali v bazene kisline – danes ga vržejo v družbo.

Joker je razburkal svet kinomatografije še preden je doživel uradno premiero – le malo filmov se lahko pohvali s tem. Za primer, film je osvojil zlatega leva na filmskem festivalu v Benetkah. Kritiki so ga, skupaj z glavnim igralcem Joaquin Phoenixom, nominirali za oskarja. Poleg tega pa je čez celotno produkcijo visela senca grožnje nasilja, pred katerim so opozarjali aktivisti – da je film preveč grafičen, nasilen in da bo v družbi spodbudil le najhujše elemente posameznikov.

Veliko kontroverznosti in pričakovanja, še pred premiero filma

Pa sam film upraviči tako pozornost, kot so mu jo namenili mediji?

No, film je definitivno vračanje k temačnim koreninam DC Comics. Joker je bil vedno največji zlobec in antagonist Batmanu, njegov začetek pa zavit v skrivnost. A če od filma pričakujete Marvelovo akcijo, ali DC Batmanovo pretepanje, potem ste zavili v napačno kino dvorano. Joker odlično deluje kot samostojen film, ki prikazuje padec človeka, ki se bori z mentalno boleznijo v popolno norost zaradi pritiskov družbe.

Arthur Fleck je komik brez sreče. Dela kot klovn, katerega lahko najamejo za sejme, pomoč pri prodaji ali za otroške zabave. Živi pri mami, nima socialnega življenja, poleg tega pa se bori še z nevrološkim obolenjem, zaradi katerega se v stresnih situacijah začne neustavljivo smejati. Življenje ne zgleda dobro za Arthur Flecka, vse pa gre še navzdol, ko izgubi to službo. Vlada pa ukine njegov program zdravljenja zaradi zmanjševanja proračuna.

Kar sledi je progresiven spust v norost – to progresijo pa se bolj opiše kot fenomen snežene kepe – začne se počasi. Prva polovica filma gradi ozadje, predstavi vse karakterje, s katerimi je Arthur v stiku in pa tudi njegovo življenje. Kotaljenje se začne z izgubo službe in ukinitvijo zdravljenja. Toda do te točke, bi se kepa lahko še ustavila in Arthur bi se lahko še vrnil nazaj v svoje nepomembno življenje. Vse se spremeni na točki brez povratka – sredina filma. Tukaj se ton filma zasuka za 180 stopinj in vse kar lahko gledalec počne je da z grozo opazuje neustavljivo norost, ki zasenči Arthurjev um.

Vrhunska predstava Joaquina Phoenixa

recenzija, joker, film,

Joaquin Phoenix odigra vlogo fenomenalno. Govorice so, da je podobno kot Heath Ledger, posvetil dolge ure preučevanju norosti. Poglabljanju v miselnost Jokerja in pa preučevanju maničnega smeha bolnikov. Izjemno močna stran filma je tudi glasba – pozoren gledalec bo samo s poslušanjem glasbe znal razbrati stanje Arthurjevega uma. Močen element v filmu pa je tudi ples, kar daje glasbi še večjo težo. Redke, a izbrane scene grafičnega nasilja so odlično posnete in se lahko kosajo z ultra-nasiljem Quentin Tarantina. Tudi sama zgodba preseneti s tem, da poudari Jokerjev človeški značaj in ga naredi celo razumljivega in simpatičnega – je le človek, ki je imel en slab dan preveč.

Počasnost filma ne bo všeč vsem. Prav tako lahko napačna pričakovanja pripeljejo do tega, da se filmu pripiše dolgočasnost in zgrešenost. Film bi se lahko brez težav ponašal kot samostojen film in ne film o enem izmed največjih zlobcev DC vesolja. Pravzaprav so moteče prav scene, ki karakterja vežejo na že uveljavljen korpus literature – tako je vključitev mladega Bruce Wayna videna bolj kot moteča in ne kot bonbonček oboževalcem.

Prav tako bi se režiserju Todd Philipsu lahko očitalo pretirano aktualizacijo in kritiko moderne družbe na račun Jokerjevega karakterja. Kako lahko hkrati Joker zagovarja popoln kaos in da se njegovih dejanj ne da pojasniti, a v naslednjem stavku položi krivdo in s tem pojasni vse kar počne preko družbenih vplivov. Aktualizacija in kritika je sicer dobra, a bi lahko Philips uporabil druge elemente filma in ne prav “agenta kaosa”.

Joker je bil dolgo pričakovan in sedaj je naposled prišel v kinodvorane. Film je obljubljal norost, nasilje in temo – točno to kombinacija režiserja Todd Philipsa in igralca Joaquin Phoenixa tudi dostavi – a mogoče ne v kombinaciji, kot smo pričakovali na začetku. Film kot samostojna celota deluje odlično, a ima napake s hitrostjo filma, pa tudi z privezanostjo na že obstoječi material. Ogled filma vsekakor priporočam ljubiteljem temačnih, psihotičnih in počasnih filmov. Za ljubitelje filmov o superjunakih pa je bolje, če počakajo na novega Spidermana.

 

 Mark MOHORČIČ
Blitz Slovenija
ikona snemalec MariBox

recenzija, Maribox, Joker, Film

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close