[RECENZIJA] Gringo Loco: v ‘loco’ venezuelsko zaporniško podzemlje

Zagotovo si v medijih in na socialnih omrežjih že zasledil ime Simon Doma. No, če ne pred kratkim, pa morda že leta 2010, ko so mediji množično poročali o rožnatem kovčku polnem kokaina, ki je Simona pahnil v neizprosen venezuelski zapor. Po letih preživljanja pekla in golega boja za preživetje je po Simonovem pripovedovanju in vračanju v grozoto Aleš Čar spomine zasadil v knjigo Gringo Loco. 

Zgodba od A do Ž (brez spoilerjev)

• Naslov: Gringo Loco
• Avtor: Simon Doma, Aleš Čar
• Leto izida: 2025
• Žanr: Izpoved / Resnična zgodba

Brez skrbi, ne želim ti pokvariti veselja do branja s tem, da bi ti že zdaj razkrila celotno vsebino knjige. Vseeno bom zgodbo orisala tako, da se boš odločno postavil v vrsto v knjižnici in čakal, da bo knjiga Gringo Loco ob rezervaciji prišla v tvoje roke. (Čakalne vrste za knjigo so sicer izjemno dolge, a verjemi, splača se čakati!)

Pa gremo v zgodbo (brez skrbi, brez spoilerjev, tako da mirne duše bereš naprej). Zgodba nas v začetku postavi v Simonovo mladostniško vihranje skozi življenje. To je bilo prepleteno z zabavami, alkoholom in finančnimi težavami. Da bi iz njih potegnil svojo družino, je sprejel niz odločitev, ki so ga pahnile v neizprosen venezuelski zapor Los Teques. Tam je Simon ‘mešal juho s hudičem’ in spoznal vse grozote gangsterskega življenja tolp, ki so obvladovale enega izmed najhujših zaporov na svetu. S svojo zgodbo nas spusti v svet, ko je vsaka minuta boj za preživetje. Vsak korak strogo opazovan s strani tolpe, v kateri živiš. In vsak napačen pogled lahko pomeni takojšnjo smrt.

Nepredstavljiv vsakdan za običajnega Slovenca se prepleta z vsakodnevnim doživljanjem smrti, rokovanjem z orožjem in pobožno željo po svobodi. Če te torej zanima podzemlje venezuelskih zaporov, kakšno je njihovo delovanje in kako te lahko niz odločitev, ki ti v nekem trenutku lahko predstavljajo odrešitev, hitro pahne v najbližji približek zemeljskega pekla, je to knjiga zate.

Branje, ki te posrka

Čeprav je kristalno jasno, da ne beremo vsi z istim tempom in imamo različen odnos do knjig, verjemi, da te bo ta knjiga posrkala. Napeta zgodba, ki je opisana tako podrobno, da se ti na trenutke naježijo kocine, določene situacije pa so opisane tako nazorno, da ti (če imaš malce slabši želodec) hitro postane slabo. Kratka poglavja, ki jih, če so ti preintenzivna ali nezanimiva, lahko preskočiš. Zgodba te bo držala pri branju in kljub temu, da se v njej pojavlja precej veliko imen in španskih besed, se ne boš niti za trenutek izgubil, ali zmedel. Vse je namreč vedno znova jasno pojasnjeno in razloženo, tako da zmede ob branju zagotovo ne bo. Sama sem knjigo dobesedno požrla v enem dnevu in verjamem, da bo tudi tebe čisto potegnila vasa.

Napisano brez olepšav in romantiziranja, kruto in surovo. Prav takšno, kot je bilo Simonovo zaporniško življenje. Knjiga Gringo Loco je tako pravšnja, da jo uvrstiš na vrh svojega poletnega bralnega seznama in z njo otvoriš poletno bralno sezono.

Nič v Venezueli me ni spravilo na kolena, ne kri, ne orožje, ne krogle, ki so letele nekaj centimetrov mimo moje glave, ne polomljene roke in noge, ne odsekani prsti, odrezane glave ali razkosani ljudje … Objem te ženske pa me je dobesedno pokosil in sesul. (odlomek iz knjige)

Ocene, zvezdice in priporočila

Knjige Gringo Loco torej ne priporočam tistim, ki imate slab želodec in vas je po zelo realistično napisanih vrsticah zvečer strah zaspati.

Iskreno pa jo priporočam vsem, ki tu in tam potrebujete opomnik, da najbolj nore odločitve v življenju niso vedno najboljše. Knjiga pa je dobra tudi za vse, ki ste glede branja malce izven forme. Prav lahko se namreč zgodi, da boste po tem, ko boste knjigo prebrali (ponovno) našli pozabljeno ljubezen do branja.

In končna ocena? Priznati moram, da me knjiga z življenjsko izpovedjo in opisom lastne zgodbe avtorja, že dolgo ni navdušila kot ta, zato knjigo z lahkoto ocenim z največjim možnim številom zvezdic.

Rebeka MIKŠA
Rebeka MIKŠA