Potovanje

Ryanair želi prihodnje poletje leteti tudi iz Slovenije

Predstavniki infrastrukturnega in gospodarskega ministrstva so nedavno na pobudo nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair izpeljali sestanek na daljavo, na katerem so govorili o možnostih prihoda omenjene družbe v Slovenijo, je razvidno iz javne objave lobističnih srečanj na spletnem portalu Erar.

Kot je razvidno iz Erarja, so jih predstavniki Ryanaira seznanili z njihovimi aktivnostmi ter z željo, da bi prihodnje poletje začeli leteti z brniškega letališča. Trenutno je Ryanair namreč prisoten na več kot 250 letališčih, ne pa tudi v Sloveniji. Za krajši čas pred 15 leti so sicer že leteli iz Maribora v London, nato pa so prekinili sodelovanje.

Ob tem so poudarili, da je Slovenija edina država Evropske unije, kamor ne letijo, zato bi radi že v naslednjem letu vzpostavili povezavo. Za njih je zaradi bližine prestolnice in Bleda seveda najbolj zanimivo ljubljansko letališče. Ob tem pa so kot primer povedali, da so lani vzpostavili eno od svojih baz v Zagrebu, kjer beležijo velike uspehe.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež je poudaril, da Slovenija nujno potrebuje večjo povezljivost. Ryainair pa je na sestanku izpostavil zelo visoke stroške na potnika na ljubljanskem letališču, s katerim upravlja Fraport.

Avgusta planirajo še en sestanek

Dogovorili sos e tudi, da bodo pripravili spisek strateških in najbolj zanimivih destinacij. Na podlagi tega avgusta načrtujejo nov sestanek ter pogovore o konkretnejših korakih in pogojih za vzpostavitev sodelovanja.

Specializirani slovenski letalski portal Sierra5.net navaja, da bi lahko Ryanair kljub trem mednarodnim letališčem v Sloveniji s svojimi letali pristajal le na ljubljanskem in mariborskem letališču. Steza je na portoroškem namreč prekratka.

Sierra5.net dodaja, da bi bilo mariborsko letališče, ki že nekaj let nima redne letalske povezave, izjemno primerno za lete katerega od nizkocenovnikov. Ima zelo veliko dobrih infrastrukturnih rešitev, ki omogočajo hitro in varno oskrbo letal ter potnikov. Težava pa bi lahko bila kadrovska podhranjenost zemeljskega osebja ter določenih drugih letaliških služb.

STA
Arhiv DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button