Vse najboljše, AFS Študent!

Včeraj je v Slovenskem narodnem gledališču potekala predstava Akademske folklorne skupine Študent pod imenom Mariborske zgodbe. Potovali smo skozi čas, od legend prvih ljudstev, do povojne obnove Maribora in znanega leta 1964. Na odru so se prepletali zgodovina in sedanjost, tradicija in sodobnost.

Akademska folklorna skupina že od svojih začetkov širi tradicijo in zgodovino Slovenskih pokrajin. Deluje pod okriljem Kulturno umetniškega društva Študent ter vodstvom Saše Krajnca, do danes pa je postala že svetovno prepoznavna. Društvo je za svoje nastope že prejelo številna priznanja in nagrade.

Mariborske zgodbe so med obiskovalci vzbudile občutek nostalgije. Poleg tistih, ki so se začele na začetku našega štetja, so se pred nami odvijale zgodbe o boju za jezik, o vojni, o boju za umetnost … Poleg do sedaj že znanih, smo spoznali tudi nove plese, kot so twist, jive in boogie woogie. Kako smo se imeli na predstavi?

»Hrabri čevljarček« ali Maribor do konca 16. stoletja

Nastop AFS Študent se je pričel z zgodbo »Sonce«. Pred nami so tekali dekleta in fantje, oblečeni v bele obleke, kakor na scenah iz filmov. Pod njihovimi nogami se je vila gosta megla. Na glavah so nosili zelene vence in častili naravo. Takrat so verjeli v moč boga in ga prosili, da bi svetloba premagala temo, da bi jih obsijana zemlja spet bogato nahranila.

Nato smo spoznali zgodbo z imenom »Marchburh – Marpurg« ali zgodbo o trgu in mestu. Maribor je bil 20. oktobra 1164 prvič omenjen kot Castrum Marburch. Spoznali smo plese iz srednjega veka, ki so nas popeljali nazaj v času. Maribor se je v času srednjega veka zavaroval z obzidjem.

Sledila je zgodba o hrabrem čevljarčku. Leta 1532 so se Turki utaborili v bližini Maribora. Nevarnost za napad je bila velika, saj v obrambnem jarku pred obzidjem ni bilo vode. Nekega dne, se je čevljarski vajenec izmuznil mimo turškega tabora in odprl vodne zapornice. Legendo o hrabrem čevljarčku so nam predstavili otroci. V spomin pa se nam je vtisnila scena na koncu nastopa, ko so se na platnu predvajale sence Turkov. Pred platnom so stali otroci, ki so v sebi nosili moč. »Ob jutranjem svitu ni bilo slišat krikov napadenih, temveč le kričanje utapljajočih se napadalcev.«

Zgodbe, ki se vtisnejo v srce

Začetek 20. stoletja je bil zaznamovan z bojem za jezik. Učenci so v šolah uporabljali slovenščino le pri pouku slovenskega jezika. Na odru smo spremljali učence, ki so v zvezke zapisovali nemške besede. Kazen je doletela vse tiste, ki so slučajno rekli “dober dan” namesto “guten Tag”. Po drugi svetovni vojni je slovenščina končno postala obvezni predmet, jezik pa je postopoma postajal naš.

Kaj pa časi vojne? Med drugo svetovno vojno je v Mariboru delovalo 15 tekstilnih tovarn. Moški so se v času fronte bojevali na poljih, ženske pa so delale v tovarnah. V spominu so nam ostali zvoki tekstilnih strojev, ki v začaranem krogu, z enakim tonom, igrajo svojo melodijo. »Ženske so bile del nevidne vojske, ki je v časih trpljenja tkala upanje.«

Zaključna zgodba je bila posvečena mladim. Leta 1964 je nastalo Kulturno umetniško društvo Študent, katerega del je tudi AFS Študent, ki še danes širi kulturno podobo mesta.

Ploskanje in jok

Vsekakor lahko trdimo, da nas je predstava AFS Študent izjemno navdušila. Poleg tega, se nas je tudi dotaknila. Predstavila nam je številne lepote Mariborske kulture. Soočila pa nas je tudi z borbami mnogih v zgodovini. Bili smo priča več kot 90. plesalcem, pevcem in glasbenikom, ki svoje folklorno znanje delijo z drugimi.

Iva KNEZ
Patrik KOCIPER
Žan SENIČAR