Zveza ŠKIS je organizirala posvet o raznolikosti v študentski skupnosti

Posvet je eden od dogodkov v okviru praznovanja evropskega meseca raznolikosti v maju, katerega namen je graditi mostove med ključnimi deležniki pomembnimi za napredovanje na področju enakosti, raznolikosti in vključenosti v evropskem družbenem prostoru.

Razpravo je vodila Gaja Černe iz Zveze ŠKIS, ki je poudarila, da je dialog ključen za skupno reševanje problematik, s katerimi se soočajo posamezne skupine študentov.

Predstavnica MO Ljubljana, Simona Topolinjak, je izrazila veselje, da so se mladi srečali v prostorih Mestne občine Ljubljana, ki se trudi za več vključenosti različnih občanov mestne občine, tudi za mlade, preko koordinacije certifikata LGTB+, koordinacije akcijskega načrta za večjo enakost spolov, financiranja različnih nevladnih organizacij, ki so zagovorniki in pravi poznavalci potreb ranljivih skupin. Omenila je tudi nagrado, ki jo je MOL nedavno prejela za dostopnost, na katero so zelo ponosni, a stremijo k izboljševanju dostopnosti za osebe s fizičnimi omejitvami tudi v prihodnosti.

Kako se v študentski skupnosti znajdejo študentske manjšine?

Presednica Kluba črnogorskih študentov, Ilda Huremović je izpostavila težave, ki jih imajo tuji študenti v Sloveniji in potrebo po povezovanju. Izrazila je, da jezikovne ovire ter kulturni šok, ki ga doživijo tuji študenti, lahko pripelje do krize identitete, čemur se pridružijo težave v duševnem zdravju, kot so animoznost, depresija in najpomembnejša posledica, t.j. socialna izključenost.

Povedala je, da so fakultete različno odprte za raznolikost, predvsem je izpostavila, da tuji študenti nimajo dovolj informacij in izpostavila prisotnost strahu med študenti v primeru, ko zaznajo diskriminatorno obravnavo. Predstavila je priročnik, ki so ga razvili v Klubu črnogorskih študentov, za pomoč pri vključevanju v slovensko družbo in je dostopen na tej povezavi.

V razpravi je sodelovala tudi Katja Sešek iz Društva Parada ponosa. Povedala je, da s fakultetami veliko sodelujejo na področju krepitve kompetenc zaposlenih. Opozorila je, da je spolna usmerjenost nevidna tema in da ga v konceptu vključujočih izobraževalnih ustanov ni zaznati. Hkrati je izrazila zaskrbljenost, da se odgovornost za teme ranljivih skupin prestavlja na ramena predstavnikov teh skupin, ki pa zaradi prevelike obremenjenosti in prostovoljnega dela lahko, oziroma že izgorevajo. Skrb za ranljive skupine bi morala prevzeti država, je še dodala. Poudarila je pomen sodelovanja med študentskimi organizacijami in društvi v skupnem dialogu z Univerzo.

Namestitev za študente s fizičnimi omejitvami v Ljubljani skoraj ni

Amir Alibabić, predsednik Društva študentov invalidov Slovenije je izpostavil, da je Slovenija sicer zgledna v dostopnosti, a obstaja še vedno problem segregacije. Opozoril je, da študentskih namestitev za študente s fizičnimi omejitvami v Ljubljani skoraj ni. Poudaril je, da imajo nekatere fakultete zelo pozitiven odnos do študentov z invalidnostjo, nekatere pa so še na začetku.

Izpostavil je problem spominsko zaščitenih stavb, kar je velikokrat izgovor za gradbeno prilagoditev, a rešitve vedno najdejo ljudje, ki verjamemo v vključujoče izobraževanje. Opozoril je še na težave fakultet glede dostopnosti učnega procesa, v konkretnih primerih pri opravljanju vaj in tudi prisotno dilemo fakultet glede izobraževanja študentov za pridobitev kompetenc, h katerim so se zavezali. Sicer pa je pohvalil, da imamo v Sloveniji zelo dobro zakonodajo. Za konec je dodal »Bodite neomajni, delajte to kar želite delati in ne dovolite, da vas kdo ustavi na tej poti.«

Izzivi današnje dobe zahtevajo izvirne rešitve

Barbara Zupančič, direktorica Listine raznolikosti je podala zavezo, da bo Listina še naprej ozaveščala tudi o izzivih, s katerimi se srečujejo mladi v Sloveniji in predvsem izpostavila, da je ključno povezovanje in sodelovanje. Izrazila je, da bo Listina še naprej vzpodbujala tako gospodarske, kot tudi vladne in nevladne k zavezi, da sprejmejo politike raznolikosti in akcijske načrte za večjo enakost, raznolikost in vključenost. Rešitev je namreč edino v jasnih ciljih k bolj vključujočim organizacijam, ne glede na to, ali so zasebne ali javne.

Izpostavila je, da nekatera podjetja že razmišljajo v smeri vključevanja, a da je ključna ovira predvsem nevednost in neozaveščenost, a hkrati tudi strah pred vključevanjem drugačnih. Študentje so skozi svojo zgodovino veljali za nosilce družbenih sprememb, ki so znale naslavljati okoliščine danega časa in prostora. Tudi izzivi današnje dobe zahtevajo izvirne, ustvarjalne in prodorne pristope, do katerih je mogoče priti le z mnogovrstnostjo idej in vključevanjem širokega nabora deležnikov.

Raznolikost odpira načine razmišljanja, ki prispevajo k trajnim rešitvam. Okrogla miza je zagotovo odprla vprašanja in vzpostavila nova zavezništva za sodelovanje k bolj vključujoči družbi tudi za mlade.

Listina Raznolikosti
Listina Raznolikosti