Izobraževanje

Raziskava Evroštudent: slovenski študenti mlajši od kolegov v EU

Slovenski študentje s študijem večinoma začnejo takoj po srednji šoli in so v povprečju mlajši od študentov v drugih državah, je ob predstavitvi izsledkov mednarodne raziskave Evroštudent VII 2018-2021 za Slovenijo povedala Alenka Gril s Pedagoškega inštituta. Raziskava je bila izvedena v 26 evropskih državah.

Študira več žensk kot moških in veliko izrednih študentov

V Sloveniji je bilo v študijskem letu 2018/2019 v terciarno izobraževanje vpisanih 72 776 študentov, od tega jih je v raziskavi sodelovalo 2112. Kljub majhnemu odzivu so jo skušali narediti reprezentativno, tako da s odgovore strukturno utežili glede na spol, starost, raven izobraževanja, vrsto visokošolskega zavoda, področje študija in status študenta.

Povprečna starost študentov je bila 24,3 leta, kar je manj od povprečja starosti vseh študentov v ostalih državah EU. Pri nas študira več žensk kot moških. V študijskem letu 2018/19 je 71,1 odstotka študentov študiralo na univerzah, na višješolskih zavodih 14 odstotkov in na samostojnih zavodih 11,8 odstotkov.

Med slovenskimi študenti je nadpovprečno velik delež izrednih študentov, in sicer 22 odstotkov. Med temi študenti lahko najdemo večji delež študentov brez terciarnega izobrazbenega ozadja, kar po njenih besedah pomeni, da nimajo nobenega starša z več kot srednješolsko izobrazbo. Ti študentje so v povprečju starejši od 30 let, prihajajo iz priseljenskih družin, na študij se vpisujejo več kot dve leti po srednji šoli in morajo pogosteje delati med študijem.

Raziskava Evroštudent, ki jo je v Sloveniji v študijskem letu 2018/19 izvajalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj s Pedagoškim inštitutom, je pokazala, da 93 odstotkov študentov s študijem začne takoj po srednji šoli. Takoj po končani prvi stopnji študija pa 82 odstotkov študentov nadaljuje študij na drugi stopnji. Študenti so s študijem večinoma zadovoljni.

Slovenski študenti delajo 11 ur na teden več, kot je mednarodno povprečje

“Slovenski študenti delajo več ur dela na teden kot mednarodni, med študijem delajo povprečno 25 ur na teden, kar je enajst ur več od mednarodnega povprečja,” je pojasnila Alenka Gril. Med njimi 40 odstotkov plačano delo opravlja v času predavanj, medtem ko 34 odstotkov študentov sploh ne dela. “Pomembna ugotovitev je, da se delež študentov, ki med študijskim letom delajo, konstantno zvišuje,” je dejala. Od leta 2012 se je ta delež zvišal za deset odstotkov. Na pedagoškem inštitutu iz raziskave sklepajo, da polovica študentov, ki dela, dela, da si lahko privošči študij, kar je po njihovi oceni zelo visok delež.

O dolgotrajnih zdravstvenih težavah poroča 12 odstotkov študentov. Med njimi jih 46 odstotkov meni, da nimajo zadostne državne ali institucionalne podpore, medtem ko si 28 odstotkov teh študentov podpore ne želi ali jo ne potrebuje.

Sicer pa večina naših študentov živi s starši (41,5 odstotka), manj jih je v študentskih domovih oziroma sobah (23,5 odstotka), 35 odstotkov študentov pa ne živi ne s starši ne v študentskih nastanitvah.

Na študijske izmenjave je že odšlo 14 odstotkov študentov, v večjem številu pa se za tujino ne odločajo predvsem zaradi finančnih obremenitev. “Kar kaže, da štipendije programov Erasmus+ ne zadoščajo za študij v tujini,” je še dejala Grilova.

STA
Arhiv DOSTOP.si

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button