25 let od smrti princese Diane: koraki so potihnili, a sledi ostajajo
Ko je 31. avgusta 1997 ugasnilo življenje princese Diane, se je mesto ljubezni, Pariz, kjer je umrla, prelevilo v mesto tragedije. Preminulo princeso Diano so objokavali milijoni po vsem svetu in še četrt stoletja kasneje njena smrt bega mnoge. Pa je iskanje "resnice" res pomembnejše od njenega mirnega počitka?
Valižanska princesa Diana, Lady Diana ali za milijone oboževalcev kar Lady Di, se je kot Diana Frances Spencer rodila 1. julija 1961 v norfolškem Sandringhamu. Najbolj ljudska in priljubljena članica britanske kraljeve družine je postala po poroki s prestolonaslednikom, princem Charlesom, leta 1981. In četudi je bil njun na papirju popoln zakon daleč od sanjskega, se je v zgodovino vpisala kot ena izmed najbolj srčnih in priljubljenih žensk 20. stoletja.
Kraljeva pravljica se je po letih nesreče, duševnih težav in nezvestobe (uradno) končala leta 1996. Le leto po tem pa je po hudi prometni nesreči življenje kraljice ljudskih src v pariški bolnišnici za vedno ugasnilo.
Kaj se je zgodilo?
Uradni scenarij pravi tako: princesa Diana, ki so ji nenehno sledili paparaci, se je po večerji v pariškem hotelu Ritz, odpravila na pot. Z njo so bili njen ljubimec Dodi Fayed, njen telesni stražar ter šofer. Ko so želeli uiti paparacem, so v predoru Alma trčili v steber. Nesreča je bila na kraju dogodka usodna za Fayeda in voznika. Telesni stražar je nesrečo preživel, Diana pa je bitko s poškodbami izgubila v bolnišnici.
V ta scenarij pa mnogi seveda ne verjamejo
Da se vse ni odvilo tako, kot pravi uradna zgodba, pa še danes verjamejo mnogi. Opaznejše dvome je kot prvi morda sprožil prav oče Fayeda, egiptovski milijarder Mohamed Al-Fayed. Ta je naklepa nesreče (med drugim) obtožil edinburškega vojvodo, princa Filipa, kraljičinega (danes že pokojnega) soproga.
K rojstvu mnogih teorij zarote je botrovalo tudi to, da naj bi Diana v letih pred smrtjo večkrat izrazila zaskrbljenost, da njen (takrat še aktualni) mož načrtuje njeno nesrečo. Neka teorija zarote na primer trdi, da je bil voznik avtomobila plačan s strani ene izmed nacionalnih varnostnih služb. Nekateri prste upirajo v britansko, nekateri v francosko in nekateri v ameriško obveščevalno službo.
Teoretiki zarot so se sklicevali tudi na možnost, da so bili krvni vzorci, ki so jih odvzeli žrtvam nesreče, prirejeni. Dodatne raziskave pa so poleg trikrat previsoke vsebnosti alkohola pri vozniku potrdile tudi jemanje antidepresivov.
Nosečnost, zaroka, poroka, morda vse troje?
Kot enega izmed razlogov, da bi bila nesreča lahko prirejena, zasledimo tudi teorijo, da je bila princesa Diana v času smrti noseča in da sta s Fayedom načrtovala zaroko. Takšna zveza matere bodočega kralja in tujca, ki je bil po vrhu še musliman, je bila seveda nedopustna. Pričanja Dianinih bližnjih pa govorijo, da si Diana ni želela nove poroke, prav tako pa je poznanstvo Diane in Fayeda na dan smrti trajalo samo 47 dni. Tako načrtovanje skupne prihodnosti ostaja pod velikim vprašajem. Ovržena je bila tudi teorija o nosečnosti, saj sta proti njej pričala tako obdukcija kot tudi pregled vzorca krvi preminule princese.
Sledile so teorije o pomanjkanju fotografij iz časa pred nesrečo, manjkajoč beli Fiat Uno, ki naj bi na ponesrečenem avtomobilu pustil praske, a ga ni bilo mogoče najti, sabotaži varnostnih pasov v avtomobilu …
Do danes so bile s strani tako britanskih kot tudi francoskih relevantnih služb vse teorije zarot ovržene. Uradni razlog za nesrečo ostajajo alkoholiziranost voznika, vpliv ostalih substanc, preganjanje paparacev ter nevarna in prehitra vožnja. Pomembno vlogo pri izidu nesreče pa naj bi igralo tudi dejstvo, da preminuli niso bili pripeti z varnostnimi pasovi.
In Dianin plamen gori še naprej
Karkoli se je zares zgodilo, dejstva ostajajo dejstva. Lady Diana je bila izredna ženska, ki je pretresla britansko monarhijo, podirala stereotipe in spremenila svet mode. Najpomembneje pa – približala se je ljudem in bila to, kar kraljeva družina nikoli ni znala ali želela biti. Diana je bila dostopna in ljubeča do svojega naroda, zaradi česar še vedno ostaja ikona in simbol človeške dobrote po vsem svetu.
Sara VOCOVNIK
Wikimedia Commons
