4 načini, kako izboljšati proces brainstorminga
Inovativne ideje so gonilo napredka in uspeha. Tukaj so 4 predlogi, kaj lahko sam narediš za to, da bi izboljšal proces brainstorminga, ki bi tepripeljal do čim boljših idej.
Tekom študija moraš velikokrat iskati rešitve za izzive, s katerimi se srečuješ. Pogoj za to, da si pri tem uspešen, je, da se ti porodi čim večje število idej. Večja kot je količina idej, večja je tudi verjetnost, da se bodo med njimi pojavile take, ki bodo dejansko uporabne. Kaj lahko torej sam narediš za to, da bi izboljšal proces brainstorminga?
Poskrbi za svoje možgane in tvoje sposobnosti kreiranja novih idej se bodo izboljšale.
Kombinacija individualnega in skupinskega brainstorminga
Ljudje smo si različni. Nekateri so bolj produktivni, če se brainstorminga lotijo samostojno, drugi to raje delajo v skupini ljudi. Prednost individualnega brainstorminga je v tem, da se posameznik poglobi v situacijo, zbere vse potrebne podatke, razišče zadevo in razvije lastne ideje. Po drugi strani so prednosti skupinskega brainstorminga v tem, da se producira več idej. Ker vsak razmišlja nekoliko drugače, se hitro vzpostavijo nove miselne strukture, kar omogoča, da ekipa pride do bolj inovativnih idej, kot če bi se tega lotil vsak zase.
Najbolje se obnese kombinacija obojega. Če opravljaš delo v skupini, potem je smiselno, da najprej o določeni tematiki razmislite vsak zase, potem pa skličete sestanek in s kombinacijo idej ustvarite nekaj novega.
Predah od razmišljanja
Ko želimo rešiti določen problem, se običajno na vse pretege trudimo z iskanjem rešitev in s tem možgane zelo obremenimo. To ima na koncu nasproten učinek od želenega, saj nas nenehna možganska aktivnost utruja, zaradi česar se možnost, da bomo prišli do novih idej, zmanjša.
Seveda je ključnega pomena, da se najprej stoodstotno posvetiš razmišljanju o tem, kako bi lahko rešil neko težavo. Vendar pa mora po intenzivni možganski aktivnosti slediti predah. Odmisli vse skupaj in pojdi na dolg sprehod ali na drugo športno vadbo. Lahko si tudi najdeš miren kotiček in samo opazuješ okolico. Čeprav morda misliš, da tako ne boš naredil ničesar, se bodo v stanju mirovanja v možganih povezale vse prej pridobljene informacije in porojevati se bodo začele ustvarjalne ideje.
Posvečanje umetnosti
Najboljša umetniška dela so nastala kot posledica tega, da si je nekdo upal razmišljati drugače, kot večina. Obstaja precejšnja verjetnost, da se ti bodo v stiku z umetnostjo porojevale nove ideje.
Izberi torej zvrst umetnosti, ki ti je blizu, in se osredotoči nanjo. Lahko gre za umetniške slike, klasično glasbo, gledališko predstavo. Najbolje je, če se ustvarjanja lotiš sam. Sicer pa se lahko učinek pokaže že, če si opazovalec takih del. To ti bo pomagalo pri tem, da se bodo v možganih vzpostavile nove povezave, ki jih boš morda lahko prinesel tudi na situacijo, s katero se trenutno ubadaš.
Sprememba okolja in rutine
Bolj kot živimo v rutini, težje bomo prišli do novih idej. Če vsak dan opravljaš enake stvari, se sprehajaš po istih poteh in družiš z istimi ljudmi, bo tudi tvoj način razmišljanja precej ustaljen. To pa je slaba popotnica za kreativnost.
Da bi našel nove rešitve, moraš iti iz cone udobja in delati druge stvari ali pa enake stvari delati na drug način. Tako boš možgane spodbudil k aktivnosti in vzpostavljanju novih povezav. Pojdi na faks po drugi poti, kot običajno. Spoznaj nove ljudi. Obišči še neznanje kraje. Posveti se novemu hobiju. Vsaka taka sprememba ti lahko pomaga k večji kreativnosti in izboljšanju brainstorminga.
