Arheologi odkrili vinsko prešo iz železne dobe
Vinsko prešo so našli v ostanku mesta iz osmega stoletja pred našim štetjem. Raziskave pa so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa objavili v strokovni reviji Antiquity.
Nemško-libanonska arheološka ekipa južno od mesta Sidon v Libanonu raziskuje staro feničansko mesto že skoraj dve desetletji. Zdaj pa so z univerze v Tubingenu sporočili, da so našli prešo za izdelavo vina iz železne dobe.
“Imeli smo le pisne dokaze o feničanskem vinu v Biblosu in Sidonu. Zdaj smo našli še materialne dokaze o izdelavi feničanskega vina,” pravi soavtorica raziskave Helene Sader. Pri tem so arheologi upali na tovrstne dokaze. V prejšnjih izkopavanjih so potrdili, da je bilo v okolici mesta veliko območij, kjer so gojili trto. “Predvidevamo, da so na tem območju več stoletij v velikem obsegu izdelovali vino. Za Feničane je bilo velikega pomena tudi zaradi uporabe na verskih obredih,” še izpostavljajo avtorji.
Najdba je zelo pomembna, saj je dokazov o produkciji vina v obdobju Feničanov le zelo malo. Najdba pa zdaj razkriva, kako so v pradavnini dejansko izdelovali to omamno pijačo. V študiji trdijo tudi, da so Feničani igrali zelo pomembno vlogo pri širjenju trte in izdelavi vina v celotnem Sredozemlju.
Čeprav je najdba stara med 2500 in 2800 let, pa nikakor ne predstavlja začetka vinogradništva. Po nekaterih podatkih naj bi ljudje v današnji Turčiji neposredno ob meji z Gruzijo trto načrtno gojili že pred 8000 leti. Nekateri arheologi pa trdijo celo, da so že nomadska plemena v mlajši kameni dobi kljub stalnim selitvam med potjo obirala grozdje v naravi in ga predelovala.
Najbolj jasni so dokazi iz Stare Grčije in Rima. Tam je imelo vino celo svoja bogova – Dioniza in Bakhusa.
