Dan upora proti okupatorju ali zakaj smo 27. aprila lahko doma
27. aprila je državni praznik. Na ta dan ostajamo doma in praznujemo Dan upora proti okupatorju. Kaj točno pa se je v preteklosti zgodilo, da ta dan obeležujemo kot dela prost?
27. april 1941 je predstavljal prelomnico v slovenskem narodnem boju proti nemški okupaciji v času druge svetovne vojne. Na ta dan je bila v Vidmarjevi vili v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, kasneje preimenovana v Osvobodilno fronto (OF) slovenskega naroda.
V času, ko je bilo prepovedano karkoli že bežno povezanega s slovenstvom ali svobodnim razmišljanjem, so se somišljeniki združili z namenom osvoboditve slovenskega naroda. Četudi so imeli različne poglede, so imeli skupni cilj. Okupirano slovensko ozemlje so želeli vrniti Slovencem.
Odporniško gibanje, ki na evropskih tleh ni imelo primerjave
Takrat ustanovljena Protiimperialistična fronta, kasneje Osvobodilna fronta, je po svojem nastanku predstavljala osrednjo, z ničemer primerljivo, odporniško organizacijo oboroženega upora proti okupatorju.
Osvobodilna fronta je delovala z osnovnim namenom osvobajanja in tovariškega združevanja vseh Slovencev. S svojim odporniškim gibanjem so želeli zaščititi slovenski jezik, kulturo in običaje.
Zatirano in preganjano prebivalstvo, ki se je povezalo v Osvobodilno fronto, je nato do konca vojne delovalo proti okupatorju. V boju za svoj narod so posamezniki različnega izvora, starosti in izobrazbe vodili močno partizansko gibanje, kulturniško dejavnost, lastno šolsko dejavnost, notranje obveščanje … In kot zanimivost – četudi položaj žensk v predvojni Jugoslaviji ni bil enak moškemu, so se v odporniško gibanje aktivno podale tudi ženske. Te so se med drugim borile, oskrbovale ranjence, skrivale ubežnike …
Grozote rojevajo tudi umetnost
Prav v času najhujše vojne vihre je nastalo nekaj najznamenitejših slovenskih umetniških del. Eden izmed najvidnejših ustvarjalcev tistega časa je bil Karel Destovnik – Kajuh, ki se je kljub rosni mladosti (leta 1944 je v partizanih padel star samo 21 let) v zgodovino slovenskega pesništva za zmeraj zapisal kot eden izmed največjih literarnih ustvarjalcev.
Šel bom po ulicah / pesmi bom kričal / srca odpiral ljudem, / iz njihovih src bom toploto zajemal, / da si bom prste prezeble ogrel, / potem pa bom pesem drugačno zapel, / pesem, / mogočno ko sonce / in toplo ko kri partizanov (Karel Destovnik – Kajuh, Mogočne pesmi bomo peli)
Po treh letih boja, leta 1945, je prišlo do konca druge svetovne vojne in s tem tudi do dosege osrednjega cilja Osvobodilne fronte – iz Slovenije so bili dokončno izgnani okupatorji, tako Nemci, kot tudi Italijani in Madžari.
Danes se spominjamo žrtev naših prednikov
27. april je bil kot narodni praznik in dela prost dan uradno razglašen tri leta po koncu vojne, leta 1948. Kasneje je bil ukinjen, od leta 1968 pa dan upora proti okupatorju ponovno praznujemo tudi uradno. Danes se ob prazniku organizirajo proslave, ko se Slovenci spominjamo vseh, ki so v boju padli za nas, v bran skrunjenja slovenstva in vsega slovenskega.
Sara VOCOVNIK
