DOS na Vlado naslavlja nekaj pomislekov glede predlogov novel ZGim in ZPSI

Na Dijaški organizaciji Slovenije se strinjajo s potrebo po spremembah na področju izobraževanja in pozdravljajo prizadevanja Vlade RS, hkrati pa opozarjajo na določene pomisleke, pomanjkljivosti ter svoje želje.

Učenci se do sedaj niso kampanjsko učili za NPZ, zato so ti dejansko predstavljali objektiven vpogled v večletno znanje

“Močan dvom imamo o spremembah 15. člena Zakona o gimnazijah, ki določa, da se naj za vpis v srednje šole upoštevajo rezultati z nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v osnovni šoli,” pravijo na DOS. Dvomijo namreč, da bi ta sprememba pripomogla k večji objektivnosti rezultatov NPZ “z vidika merjenja dejanskega dolgotrajno pridobljenega znanja med osnovnošolci.”

Nadaljujejo: “NPZ so bili uveljavljeni kot objektiven pregled dejanskega znanja učencev, ki se ni upošteval pri vpisu v srednje šole z določenim razlogom. Učenci se nanj niso posebej kampanjsko pripravljali in je tako meril njihovo splošno pripravljenost pri predmetu. Verjamemo, da je ravno zaradi tega neprisilnega elementa NPZ lahko do sedaj učinkoval kot razmeroma objektiven pregled trajno pridobljenega znanja, saj učenci svojega “navidezno trajnega” znanja v večini niso umetno dvigovali z nekvalitetnim kampanjskim učenjem pred samim preverjanjem.”

Skrbi jih tudi, da bo s tem predlogom odnos učencev do znanja še slabši, kot je v tem trenutku. Ta “že zdaj postaja izrazito pogojen z ocenami in ne vseživljenjskim učenjem kot vrednoto. Menimo, da je za doseganje boljših rezultatov na NPZ potrebna celostna obravnava vzgoje učencev pri odnosu do znanja in ne dodajanje formalnih prisil za učenje.”

Strinjajo se s konceptom spremembe predloga novele ZGim, ki se neposredno dotika neslovensko govorečih učencev in njihove integracije v šolski sistem. Vseeno pa opozarjajo na pomanjkljivost, ki iz intenzivnega tečaja slovenščine izpušča tiste, ki so se v Slovenijo priselili pred 9. razredom osnovne šole. Učenje “slovenščine je namreč dolgotrajen in postopen proces,” še dodajajo.

Bodo šole lahko same odločale o vključitvi ekskurzij in seminarskih nalog v šolski proces?

“Komentirali bi radi tudi spremembo 33. člena ZGim, ki v večji meri krajša oziroma izpušča besedišče, s katerim člen opredeljuje, katere elemente učnega procesa obsega organizirano izobraževalno delo. Tako je v trenutno še veljavnem Zakonu o gimnazijah uporabljeno sledeče besedišče:

“Organizirano izobraževalno delo obsega:

• pouk splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov ter vaje,
• obvezne izbirne vsebine,
• strokovne ekskurzije,
• praktični pouk in druge oblike praktičnega dela,
• pripravo seminarskih nalog in
• druge oblike samostojnega ali skupinskega dela.”.

Trenutna novela pa želi to besedilo zamenjati na:
»Organizirano izobraževalno delo obsega:

• pouk splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov ter vaje,
• druge oblike samostojnega ali skupinskega dela in
• druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela.«.

Na DOS se sprašujejo, ali bo iz novega dokumenta, kjer “nova poimenovanja po svoji definiciji vsebujejo tudi oblike dela, posebej zapisane v trenutno veljavnem dokumentu”, razvidno, da so ekskurzije obvezne izbirne vsebine in seminarske naloge obvezen del pouka.

Ali se morda zna zgoditi, da bodo šole, zaradi “neopredeljenosti zakonske nujnosti izvajanja ekskurzij, obveznih izbirnih vsebin in seminarskih nalog prenehale z njihovo izvedbo in s tem okrnile ponudbo in kvaliteto izvajanja izobraževalnih programov?” Podoben dvom o krajšanju besedila jih pesti tudi v 66. členu ZPSI.

“S tem izražamo naš dvom, da je tovrstna neželena posledica zaradi spremembe besedišča mogoča, prosili pa bi vas, da nas obvestite, če je zaradi strokovnih ali drugačnih vodil dvom neutemeljen in ali ima sprememba besedišča, ki je bila predlagana, predvidene dejanske pozitivne učinke,” so še zapisali.

Na koncu dodajajo, da v splošnem pa zakon pozdravljajo, a si hkrati želijo utemeljitve ter obrazložitve argumentov, ki so jih poslali na Vlado RS.

DOS
Arhiv DOSTOP.si