EU v boju proti podnebnim spremembam na Arktiki odpira urad

“Arktika se hitro spreminja, kar je posledica globalnega segrevanja, vse večje konkurence za naravne vire in geopolitičnih rivalstev. Ta razvoj dogodkov kaže, da mora Evropa svoje geopolitične interese opredeliti širše. S tem bi spodbujala stabilnost, varnost in miroljubno sodelovanje na Arktiki,” je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

V sporočilu o okrepljenemu delovanju EU za trajnost, varnost in mirno sodelovanje na Arktiki, ki ga je objavila Evropska komisija, se podnebne spremembe omenjajo kot največja grožnja, s katero se sooča ta regija.

Sodelovanje EU na Arktiki ni samo vprašanje koristi ali načina, da dokažemo pomembnost na geopolitičnem področju. Je nujnost, med drugim zato, ker je dom več sto tisoč Evropejcev, podnebne spremembe na Arktiki pa imajo velik učinek na preostali svet. Ob predstavitvi strategije v Bruslju je evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičijus razložil to potezo.

Nafta, plin in premog ostajajo pod zemljo

EU pri tem poziva, da nafta, plin in premog na Arktiki ostanejo pod zemljo, je še dejal. Evropska komisija si bo skupaj s partnerji prizadevala za mednarodno “pravno zavezo, da se ne dovoli nadaljnjega razvoja zalog ogljikovodikov na Arktiki ali sosednjih območjih niti kupovanja takšnih ogljikovodikov, če bi jih proizvajali”.

Ta poziv iz Bruslja prihaja pred podnebno konferenco COP26 novembra v Glasgowu. Tja EU odhaja z ambicioznimi načrti za podporo globalnim podnebnim prizadevanjem.

EU želi tudi okrepiti geopolitično vlogo na Arktiki. V ta namen bo na Grenlandiji odprla urad Evropske komisije, da bi okrepila razsežnost vsebin povezanih z Arktiko v svojih zunanjih odnosih. Prav tako bo svoja sredstva usmerila v spodbujanje zelenega prehoda Arktike, ki bo koristil arktičnemu prebivalstvu, so še navedli v Bruslju.

STAkrog
Unsplash