Ameriška služba za ribe in divjad je 23 živalskih vrst razglasili za izumrle
Ameriška služba za ribe in divjad (FWS) je 23 živalskih vrst razglasila za izumrle. Razlogi za izumrtje živali so podnebne spremembe in krčenje naravnih območij.
Rdeči seznam izumrlih vrst se daljša. Ameriška služba za ribe in divjad (FWS) je nanj dodala še 23 živalskih vrst. Med njimi je tudi največja žolna na svetu, belokljuna žolna s črno-belim perjem in rumenimi očmi, ki je niso videli že od leta 1944. Pristojni kot razloga za izumrtje živali navajajo podnebne spremembe in krčenje naravnih območij.
Ameriška služba za ribe in divjad je predlagala, da se ptice, klapavice, ribe in rastline, za katere so znanstveniki obupali, da bi jih še kdaj našli, umakne iz zakona o ogroženih vrstah, ki je bil sprejet leta 1973. Z njegovo pomočjo so sicer preprečili izumrtje 99 odstotkov zaščitenih vrst s seznama.
“Zaradi podnebnih sprememb in izgube naravnih območij je vse več vrst na robu izumrtja. Zdaj je čas, da povečamo prizadevanja za rešitev ameriškega rastlinstva in živalstva,” je dejala ameriška notranja ministrica Deb Haaland.
Največ novih izumrlih vrst je med pticami
Vedno več živalskih vrst je ogroženih. Med (novimi) izumrlimi vrstami je 11 ptic, osem sladkovodnih školjk, dve vrsti rib ter po ena vrsta netopirja in rastline. Belokljuna žolna je bila nekoč največja žolna v Ameriki, krčenje starih gozdov na jugu ZDA pa je okrnilo njen bivalni prostor. Nazadnje so jo videli leta 1944 na severu Louisiane.
“Izumrtje ni neizogibno. To je politična izbira. Ohranitev vrst ni znanstvena fantastika. Kot država se moramo zavzeti in reči, da zaradi izumrtja ne bomo več izgubljali vrst,” pa je ob tem dejala Tierra Curry iz ameriškega centra za biološko raznovrstnost.
STAkrog
Unsplash
