KulturaRecenzije

Film: Otroška igra [RECENZIJA]

Ko kompleksno zgodbo in preprosto lutko nadomesti preprosta zgodba in kompleksna lutka

.

Lutka, ki je mnogim zatravmatizirala otroštvo, se vrača! Film Otroška igra obljublja vrnitev h koreninam, k pristni grozi in manj k črni komediji, kamor je serija zavila po prvih treh delih. Še več, čeprav smo v zadnjem desetletju videli dva dokaj uspešna filma (Curse of Chucky in Cult of Chucky), se je studio Metro-Goldwyn-Mayer odločil, da bo serijo oživel s priredbo (remake) prvega dela, ki je izšel leta 1988.

Past priredb se skriva v vprašanju, kako narediti film dovolj svež, da bo pritegnil nove gledalce. In hkrati dovolj spoštljiv do ponavadi kultnih originalov, da navduši stare oboževalce. Pri Otroški igri so se bolj nagnili na stran prvih – kdor išče ikonične prizore in kruto zlobo originalnega Chuckyja bo razočaran. Razen istih imen likov se zdi, da gre za povsem svoj film. Kako se obnese ta poskus oživitve franšize?

Na pomoč, Alexa me hoče ubiti!

Leta 1988 smo v originalni Otroški igri lahko spremljali serijskega morilca, ki z zadnjimi zdihljaji prenese svojo dušo v izjemno priljubljeno lutko Dobri fantje. To lutko dobi nesrečni Andy Barclay in nočna mora se začne. V novi Otroški igri se razočarani delavec za tekočim trakom v Vietnamu, odloči, da se bo maščeval svojim šefom s tem, da bo lutko programiral za popolnega sociopata. Sporočilo je aktualno, a sama zgodba veliko bolj poenostavljena.

Tokrat Chucky ni utelešenje vsega zla – namesto njega to vlogo zapolnjuje mega-korporacija Kaslan. Ta je prisotna v vseh aspektih posameznikovega življenja, tako pa lahko Chucky svojo zlobo prenese tudi na vse aparature v stanovanju. Kako je Otroška igra postala akutalizirano svarilo pred grožnjo mega-korporacij in Amazonovo Alexo, je vprašanje zase.

Skozi film se velikokrat zdi, da se le-ta ne more odločiti, kaj želi doseči. Nekajkrat se ton filma drastično spremeni – po prizoru, polnem napetosti in strahu sledi neuspešen poskus humorja iz slabih komedij. V primerjavi z originalom so prizori umorov veliko manj napeti in inovativni. Chucky se je slabo postaral, saj izgleda slabše, kot je zgledal 1988. Film se manj zanaša na hipna zastraševanja in bolj na atmosfero, kar je definitivno korak v pravo smer. Na trenutke mu celo uspe ujeti občutek pristnih grozljivk osemdesetih, med drugimi tudi originala.

Pri igranju velja omeniti Aubrey Plaza, ki upodobi Andyjevo mamo. Odločitev, da se uporabi precej specifično igralko za to vlogo, se ni izšla. Njena enolična mimika in način igranja ne prepričajo in je v določenih segmentih celo moteča.

Otroška igra je zabaven samostojen film. Za boljši občutek ga ne smemo primerjati z originalom, saj se v tem primeru zdi, kot da gre za cenen Vietnamski ponaredek. Film sam je prepreden z napakami in vprašljivi odločitvami, a nekaj ur po ogledu pusti vtis, da smo si ogledali pristen poskus grozljivke.

P.S.: Kljub naslovu, film ni primeren za mlajše otroke. Razen, če želite vzgojiti novo generacijo stravmatizirancev.

 

Mark MOHORČIČ
Karantanija Cinemas
ikona snemalec MariBox

Otroška igra, recenzija, film, Na pomoč, Child's Play

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close