Gašper Šircelj: Zaključil popotovanje od Štuka do Singapurja

Po potovanju dolgem leto in tri mesece se je v svoj domači Maribor vrnil Gašper Šircelj. Bivši študent, ki se je nekega dne preprosto odločil, da si želi ogledati svet in se s kolesom podal od Štuka do Singapurja. Potovanje je terjalo energijo in voljo, a Gašperju je uspelo. Soočil se je s številnimi vzponi in padci, a nabral je nešteto novih izkušenj, ki jih boš danes spoznal tudi ti!

Iva Knez08/10/2024

202

Gašper Šircelj s ponosom pove, da mu bo potovanje od Štuka do Singapurja zavedno ostalo v spominu, razlogov za to pa je veliko. Med najpomembnejše spadajo nova spoznanja, ki jih je pridobil o dobrosrčnosti in razumljivosti ljudi. Lahko bi rekli, da življenje preseneča. Včasih se znajdemo v situacijah, ki si jih nikoli ne bi zamislili, a na koncu spoznamo, da je cilj vreden vsega trdega dela. Gašper si nikoli ni predstavljal, da bo tisti, o kateremu bo govorilo na ducate ljudi – a je.

Gašper je svoj izziv pričel s preprostim pričakovanjem: »Takrat sem vedel, da bom na poti doživel veliko novih stvari. Ko gledam nazaj, lahko rečem, da se mi je to večkrat poplačalo.« Odpravil se je le z majhno in preprosto idejo. Svojo pot je z nami delil preko svojega Instagram profila. Z njim smo zvesti spremljevalci potovali vse od prvega dne odprave in komaj čakali, da se vrne, da z nami deli vse dogodivščine.

Gašperja so na poti spremljali prijatelji, gledalci in kolo.

Ta dolga … a tako kratka pot

Gašper si je pred pričetkom poti oblikoval načrt, katere države si želi obiskati. Za pot od Štuka do Singapurja se ni odločil v enem dnevu – nasprotno, o njej je razmišljal dlje časa. Odločitev za odpravo je bila daleč od preproste. »Sprva je bil plan, da bi se podal skozi vse stane – Kazahstan, Uzbekistan, Težikistan in skozi Kitajsko do Pakistana, vendar je takrat bila zima. Med potjo sem se odločil, da bom raje šel skozi Iran do Dubaja, nato do Omana in juga Indije, naprej pa po stari začrtani poti,« nam je zaupal Gašper.

Vozil je po ravnih, malce lažjih ter težkih, strmih poteh.

Države, ki jih je obiskal, so prelepe in raznolike. Med potjo je spoznal številne kulturne, etične, kulinarične, duhovne in verske raznolikosti. »Na splošno me je najbolj presenetila dobrosrčnost ljudi, ki je bila neverjetna. Vseeno je bilo, ali sem bil v Indiji, v Bangladešu, na Tajskem, vedno sem vedel, da bom spoznal dobre ljudi,« se spominja Gašper.

O, koliko lepega …

Gašper je ponosno povedal, da je najbolj izstopalo ravno to, prej omenjeno, dobrosrčnost ljudi. »Vedno, ko sem imel kakšne težave na poti, sem imel ob sebi ljudi, ki jih sploh nisem poznal in na katere sem se lahko obrnil,« je povedal. Vedno so mu stali ob strani in pomagali pri težavah. Gašper na njih ne gleda kot na ljudi, kliče jih namreč »angeli od oseb«, in tako izraža svojo hvaležnost.

“Angeli od oseb” ali Gašperjevi številni popotniški prijatelji.

»Ko sem bil v Iranu, sem spoznal kolege, ki mi niso dovolili, da plačam karkoli. Takrat sem v Iranu preživel že mesec dni in sem moral podaljšati vizo. Niso mi pustili niti, da bi sam podaljšal vizo,« je dejal. Na urad so se sicer odpravili skupaj, račun za vizo pa so poravnali oni, razlaga z nasmehom.

Kaj pa težave na poti?

Seveda je bilo v našem pogovoru logično vprašanje tudi, ali je bila pot tudi težka ter s kakšnimi težavami se je soočal. »Bili so vzponi in padci, vzponi in padci. Videl sem, da če kolesarim štiri dni in si vzamem dva prosta dneva, lahko ponovno naberem socialne baterije za naprej,« je povedal. Vsekakor pa mu je potovanje lajšalo tudi to, da so vsi pomembni ljudje le klic stran. »Glede domotožja nisem imel težav, saj sem vedno imel s seboj telefon. Če sem se soočal s težavami, sem lahko poklical domov,« je še dodal.

Seveda pa nobeno potovanje ni gladka plovba. Občasno se je tudi Gašper znašel pred kakšno preizkušnjo. A kakor bi dajali pravi pustolovci: »Tistih je tako malo, da sploh ne naredijo spremembe.«

Nepozabne izkušnje in enkratna doživetja – to je potovanje od Štuka do Singapurja.

Tudi počitnice so nujne!

»Najdaljše obdobje, ki sem si ga vzel zase, je bilo v Severni Indiji. Za cel mesec sem šel v budistični center, kjer sem 10 dni po 10 ur na dan v tišini meditiral brez pogovarjanja.« Preostalih 20 dni je v templju tudi pomagal pri raznih opravilih, obdobje v Indiji pa je bila najdaljša pavza, ki si jo je vzel.

Za konec nas je zanimalo še, ali bi potovanje (in izkušnjo) ponovil. »Tako dolgega potovanja definitivno ne. Enkrat v življenju je bilo dovolj. Je pa res, da bi se z veseljem ponovno odpravil na pot, ampak pustimo času čas,« pravi. V šali pa še doda, da bo kolo za nekaj let postavil v klet, saj si tudi kolo zasluži počitek.

Gašper se je v Maribor vrnil z istim nasmehom, ki ga je imel, ko je Maribor tudi zapustil.

Če se kdaj odločiš, da si tudi ti želiš stopiti izven cone udobja, se spomni na Gašperjeve besede: »Vse se mi je večkrat poplačalo.« Potovanje mu je dalo življenjsko izkušnjo, ki je zagotovo ne bo pozabil.