Če greš v gore v tujini, prej pridobi vse pomembne informacije
Slovenske gore so z več kot 10.000 kilometri označenih in urejenih pohodnih poti pravi raj za pohodnike, a marsikoga vleče tudi v tujino. Pri tem ni nič drugače kot pri pohodništvu v Sloveniji, na prvem mestu sta varnost in ustrezna izbira poti, a v tujini še bolj kot doma velja, naj se pohodniki opremijo s pravimi informacijami.
Pred turo preveri spletno stran nacionalne planinske zveze
Vsem, ki bi želeli osvajati gore v kateri od bližnjih in tudi bolj oddaljenih držav, na Planinski zvezi Slovenije (PZS) najprej svetujejo obisk spletnih strani nacionalnih planinskih zvez. “Tam naj zainteresirani planinec poišče čim več uporabnih podatkov, nato pa naj si o izbranih poteh prebere v tiskanih planinskih vodnikih, ki so jih izdale njihove založbe,” so zapisali za STA.
Za pomoč lahko pohodniki uporabijo tudi različne aplikacije, ki si jih naložijo na pametni telefon. To so denimo Alltrails, Bergfex, Outdooractive in Komoot. Te ponujajo informacije o trajanju, razdalji in višinskem profilu izbrane poti ter še veliko več. A kot opozarjajo na PZS, je pred načrtovanjem planinske ture vsekakor treba prebrati planinski zemljevid, ki naj bo čim novejše izdaje.
Ne pozabi se pozanimati o izhodišču ture
Toda z izbiro vrha, ki ga želimo osvojiti nekje v tujini, ter določitvijo poti, po kateri bomo to dosegli, še zdaleč nismo opremljeni z vsemi potrebnimi informacijami. Preden se odpravimo na pot, se moramo denimo pozanimati tudi o izhodišču izbrane pohodniške ture.
Se pot začne na lahko dostopnem parkirišču, ali pa do tja vodi slabo vzdrževana cesta, po kateri se s svojim avtomobilom ne bi radi peljali? To sta le dve vprašanji, na kateri je dobro poiskati odgovor še doma. Tudi strošek morebitne parkirnine je pomemben podatek. Poleg tega do marsikaterega izhodišča pelje pot, za katero je treba plačati uporabnino. Nekatera pa sploh ni dostopna z osebnimi vozili, pač pa le z organiziranim prevozom.
Opozoriti tudi velja, da enoten sistem markacij in usmerjevalnih tabel na pohodniških poteh, ki naj bi poskrbel, da se pohodnik ne izgubi ter pride do jabolčnega zavitka v koči pod vrhom ob pravem času, ne obstaja. V praktično vsaki državi, marsikje pa tudi deželi oz. regiji, so poti opremljene z drugačnimi usmerjevalnimi označbami. Ponekod so dodane tudi informacije o težavnosti poti.
Bodi pripravljen, imej opremo in preveri vreme
Sicer pa tako kot pri hoji v domače gore kot tudi v tujini velja, naj pohodniki izberejo poti, ki so primerne njihovim psihofizičnim sposobnostim. Na turi se je treba prilagoditi najšibkejšemu udeležencu. S seboj naj imajo primerno planinsko opremo, ki se jo pred tem tudi naučijo uporabljati. Skrbno naj preverijo vremensko napoved, na pot pa se odpravijo dovolj zgodaj ter o svojih poteh in načrtih tudi obvestijo domače.
Ko s pohodnimi palicami v rokah že delamo prve korake proti svojemu cilju nekje v višavah, moramo tudi že vedeti, na katero številko lahko pokličemo v primeru, da se zgodi kaj nepredvidljivega. Če se v gorah zgodi nesreča, je treba ukrepati hitro in pravilno, pravijo na Gorski reševalni zvezi Slovenije. Takrat torej ni čas, da šele začnemo iskati številko lokalnih gorskih reševalcev v brskalniku svojega pametnega telefona.
Člani PZS so sicer v okviru plačane članarine zavarovani za reševanje v gorah na območju Evrope in Turčije oz. tisti s plačano članarino z večjim obsegom ugodnosti po celem svetu. Tudi stroške bolnišničnega zdravljenja v primeru reševanja v tujih gorah zajema že zavarovanje v okviru članstva pri PZS. Glede na izbrano destinacijo in potrebe pa velja razmisliti tudi o dodatnem turističnem komercialnem zavarovanju.
Najbljižje te vabijo avstrijske Alpe in italijanski Dolomiti
Motivi, da se pohodniki odločijo pokukati v tuje gore, so različni. Marsikoga premami že zgolj priložnost, da na družbenem omrežju objavi svojo fotografijo z vrha kakšnega tritisočaka, česar mu slovenske gore pač ne omogočajo. Sloveniji blizu je takšnih vrhov kar nekaj denimo v italijanskih Dolomitih, za enega lažje dostopnih bližnjih tritisočakov pa velja 3252 metrov visoki Ankogel v Avstriji, saj gondola pripelje kar do višine 2637 metrov.
Priljubljene so tudi pohodniške poti, kakršni sta 750 kilometrov dolga pot Alpe Adria in mreža petih poti Via Alpina s skupaj več kot 5000 kilometri, ki tečeta tudi prek Slovenije. Za najdaljšo pohodniško pot v Evropi pa velja pot E4. Začne se na Portugalskem ob obali Atlantika in prek številnih gorskih vrhov vodi do Cipra v Sredozemskem morju. Ponuja obisk 12 držav ter od pohodnika zahteva, da prehodi 10.450 kilometrov.
STA
Unsplash
