Izobraževanje

Izobrazba in poklicna dejavnost staršev precej vplivata na bodoči materialni položaj njihovih otrok

Dosežena izobrazba, status delovne aktivnosti in poklic staršev precej vplivajo na to, kakšen bo materialni položaj njihovih otrok, ko ti odrastejo. Prav tako se v zdajšnjem finančnem položaju oseb odraža finančni položaj gospodinjstva, v katerem so te osebe živele v času mladosti, so pokazali rezultati raziskave statističnega urada v letu 2019.

Na Statističnem uradu RS (Surs) so ob tem zapisali, da izobrazba očeta oziroma matere v precejšnjem obsegu določa sedanji materialni položaj njihovih otrok. Z višjo izobrazbo staršev se je namreč delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, nižal.

Izobrazba staršev pa vpliva tudi na materialno prikrajšanost njihovih otrok v odraslosti. Med osebami, katerih vsaj en starš je imel več kot srednješolsko izobrazbo, je bilo resno materialno prikrajšanih manj kot en odstotek. Med tistimi, katerih oba starša sta imela osnovnošolsko izobrazbo ali manj, pa je bilo resno materialno prikrajšanih takih štiri odstotke vprašanih.

Še večji vpliv pa je imela izobrazba staršev na doseženo stopnjo izobrazbe njihovih otrok. Osebe, katerih starša sta imela osnovnošolsko izobrazbo ali manj, jih je višjo izobrazbo od srednješolske zaključilo 14 odstotkov. Od oseb, katerih vsaj en starš je imel višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo, pa jih je enako stopnjo izobrazbe doseglo 67 odstotkov.

Surs: materialno stanje oseb se je z vsako generacijo izboljševalo

Njihovi podatki kažejo tudi, da se finančni položaj gospodinjstva, v katerem so osebe odraščale, odraža v zdajšnjem finančnem položaju teh oseb. Od oseb, ki so finančni položaj gospodinjstva, v katerem so odraščale, ocenile kot slab ali zelo slab, se jih 28 odstotkov tudi v letu 2019 težko prebije skozi mesec. Na drugi strani je zdaj med osebami, katerih finančni položaj je bil v mladosti dober ali zelo dober, le 12 odstotkov takih, ki težko shajajo.

Med dejavniki, ki so vplivali na takratni finančni položaj otrok, in posredno torej na njihov zdajšnji položaj, je tudi število sorojencev. Osebam, ki so v času mladosti živele v gospodinjstvih z enim ali dvema otrokoma, so bile enotedenske letne počitnice za približno 20 odstotkov bolj dostopne kot tistim z najmanj dvema sorojencema.

Kljub vsem naštetim ugotovljenim dejavnikom so na Sursu ugotovili tudi, da se je materialno stanje oseb z vsako generacijo izboljševalo. Od generacije oseb, ki so svojo mladost preživljale na prehodu iz 70. v 80. leta, do zadnje v raziskavo vključene generacije, rojene med letoma 1984 in 1993, se je delež tistih, pri katerih so bili vsi otroci deležni enotedenskih počitnic zunaj doma, povišal za 30 odstotkov. Prav tako se je v tem času skoraj podvojil delež oseb, ki so v mladosti živele v zelo dobrem ali dobrem finančnem položaju, so zapisali na Sursu.

Med vprašanimi so bili prebivalci Slovenije, stari med 25 in 59 let. Vsa vprašanja so se nanašala na obdobje, ko so bile osebe stare približno 14 let.

 

 STA
Unsplash

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close