Izogni se POKvarjenim praznikom in zmanjšaj vpliv pirotehnike
December ni le praznični čas, temveč tudi obdobje ognjemetov in petard. Za 30-sekundni barvni spektakel smo ljudje pripravljeni odšteti kar 25 €. Mestna občina Ljubljana vsako leto za 5-minutni ognjemet iz gradu zapravi skoraj 4500 €. Vendar visoke cene niso edini problem ognjemetov in pirotehničnih izdelkov.
Od 26. decembra do 1. januarja je dovoljena uporaba določenih pirotehničnih izdelkov prve kategorije. Prodaja, posest in uporaba izdelkov druge in tretje kategorije, katerih glavni učinek je pok, pa ostaja prepovedana. Ob tem policisti in zdravstveni delavci opozarjajo zlasti na nevarnost uporabe pirotehnike, če je ta narejena doma.
Lani je bilo v UKC Ljubljana obravnavanih ‘samo’ pet poškodb zaradi uporabe pirotehnike, kar je najmanj v zadnjih devetnajstih letih.
Akcija »Petarde? Ne, hvala!« poteka že sedmo leto zapored. TAM-TAM se tokrat v sodelovanju z agencijo Luna TBWA osredotočajo tudi na možne poškodbe ljudi, zato sta se prestrašenim glavnim junakom letos pridružila deček s povito roko in deklica z zaščitno masko.
Največjo nevarnost pri uporabi še vedno predstavljata malomarnost in neupoštevanje navodil, zato lahko zaradi teh dveh razlogov zelo hitro pristanemo v bolnišnici s hujšimi poškodbami. Dve tretjini poškodovancev s pirotehničnim izdelki, ki jih obravnavajo v ljubljanskem kliničnem centru, sta stari od 10 do 20 let. Večinoma imajo poškodovane roke in obraz, dva do trije pa bodo posledice čutili vse življenje, ostalo so lažje poškodbe.
Pokanje vpliva na vse vrste živali, ne le pse
Pokanje živalim namreč predstavlja velik stres, s tem pa je ogrožena tudi njihova varnost. Živali poke slišijo precej bolj intenzivno in glasno kot ljudje, veliko bolj izostren sluh kot ljudje imajo tudi domači ljubljenčki, kot so mačke, mali glodavci, kunci in dihurji, še posebej ogroženi pa so psi. Ko so ti zaradi pokanja vznemirjeni, pri njih opazimo pospešeno dihanje oziroma sopenje, nemir in živčnost. Pogosto cvilijo in lajajo, uničujejo predmete, iz situacije pa poskušajo pobegniti.
Morebitno tolaženje lahko žival samo še dodatno razburi, veliko živali pa v tem času celo pobegne od doma. Pirotehnika povzroča dezorientacijo divjih ptic in sprošča strupene emisije, ki jih lahko zadušijo.
Nanodelci ognjemetov se nabirajo v jetrih, ledvicah in vranici
Pri aktiviranju pirotehničnih sredstev se v zrak izločijo težke kovine, ogljik, žveplo in druge precej strupene snovi. Ti se pri eksploziji silovito sprostijo v ozračje v obliki reakcijskih plinastih produktov in pa zelo majhnih aerosolskih delcev. Prisotnost nanodelcev v zraku ogroža zdravje ljudi, predvsem otrok.
Ozračje dokončno očisti šele prvi dež, ki spere te nanodelce v zemljo in vodotoke. Nanodelci, ki jih vdihnemo, se deloma izločijo z izdihom, deloma pa prodrejo v krvni obtok. Kri jih raznese po vsem telesu, kopičijo pa se predvsem v organih, ki filtrirajo kri – v jetrih, ledvicah in vranici, kjer povzročajo različne zdravstvene težave. Nekateri nanodelci lahko prodrejo tudi v možgane in vplivajo na živčevje.
Prispevek ognjemetov k emisijam kovin v ozračje sploh ni zanemarljiv, niti na letni ravni. Izračuni, narejeni v Veliki Britaniji, kažejo, da so leta 2000 v tej državi z ognjemeti in drugimi eksplozivnimi sredstvi v eni noči v okolje izpustili kar 7,6 odstotka celotnih letnih izpustov magnezija, šest odstotkov vseh letnih izpustov bakra v državi in 9,3 odstotka vseh letnih emisij kalija. Danes so ti procenti samo še višji.
Ker na mladih svet stoji, se zveza ŠKIS in študentje po Sloveniji zavedamo vseh negativnih vplivov pirotehničnih izdelkov in podpiramo akcijo »Petarde? Ne, hvala!«. Vsakršna uporaba pirotehničnih izdelkov ni samo velik izdatek, temveč predstavlja tudi grožnjo nam samim ter naši okolici. Tako pozivamo vse mlade, naj premislijo, kakšne posledice lahko ima en pok ali pa 30-sekundni ognjemet.
