Gekoni so vedno bolj prisotni v urbanih okoljih, tudi izven Primorja
Čeprav so še pred nekaj leti veljali za redkost, se zdi, da so gekoni danes pogostejši del našega urbanega okolja.
Gre predvsem za dve vrsti – pozidnega gekona (Tarentola mauritanica) in turškega gekona (Hemidactylus turcicus), ki sta se z naravnim širjenjem in pomočjo človeka razširili tudi v Slovenijo. Njuna prisotnost je bila do nedavnega omejena na posamezne najdbe v Portorožu in koprskem pristanišču.
Med letoma 2023 in 2025 je bila izvedena razširjena raziskava, v kateri so sodelovali strokovnjaki z Univerze na Primorskem, pa tudi številni prebivalci, ki so poročali o opažanjih. Zbrali so kar 158 novih podatkov – večino jih je prispevala javnost prek spletnih obrazcev in platform.
Največ opažanj prihaja iz Slovenske Istre, predvsem okolice Kopra, Škofij in Portoroža, kjer je bil najpogosteje opažen pozidni gekon. Ta je aktiven ponoči, pozimi pa se pogosto zadržuje tudi v notranjosti stavb. Turški gekon je bil opažen predvsem na obali, a v manjšem številu. Opažanja obeh vrst zajemajo tako odrasle živali kot mladiče, kar potrjuje, da se že uspešno razmnožujeta.
Gekoni tudi izven Primorja
Presenetljivo pa so gekoni opaženi tudi izven Primorja – v notranjosti države, vključno s primerom egejskega goloprstnika (Mediodactylus kotschyi) pri Mariboru, ki je bil doslej potrjen le enkrat.
Vse tri vrste se pri nas štejejo za vnešene, čeprav so v širšem Sredozemlju domorodne. Njihova prisotnost je pogosto povezana z urbanimi območji, zlasti tam, kjer so stavbe in zidovi, ki jim omogočajo skrivališča in toploto. Vpliv teh vrst na domorodne vrste je za zdaj ocenjen kot majhen, saj se zadržujejo predvsem v okolju, kjer človek že močno oblikuje biodiverziteto.
Raziskovalci opozarjajo, da je zgodovina širjenja gekonov po Sredozemlju dolga – nekatere vrste so verjetno prispele že v antičnih časih. Danes pa množična trgovina, mobilnost ljudi in podnebne spremembe še dodatno pripomorejo k njihovemu širjenju.
O-STA
Univerza na Primorskem
