Kako ravnati ob prihajajočih vročih dneh? NIJZ svetuje
Na NIJZ ob napovedanih visokih temperaturah, ki bodo v teh dneh v večjem delu države presegle 30 stopinj Celzija, opozarjajo na škodljive vplive vročine na zdravje. Zlasti starejši, otroci, nosečnice in nekateri bolniki morajo poskrbeti za zmanjšanje izpostavljenosti vročini in zaščito, za primerna oblačila, lahko hrano in dovolj tekočine.
Kdo je med vročino še bolj izpostavljen nevarnostim?
Kot so opozorili na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), lahko vročina najbolj prizadene starejše, otroke in nosečnice, pa tudi denimo bolnike z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja, kot so osebe s srčno žilnimi obolenji, obolenji dihal, sladkorni bolniki, osebe z obolenji ledvic, z duševnimi motnjami, nepokretni, bolniki z drisko, bruhanjem, in povišano telesno temperaturo. Na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil.
Prav tako so med bolj ogroženimi ljudje z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani, prebivalci s slabšim dostopom do zdravstvenih ustanov, ljudje, ki so dodatno izpostavljeni onesnaženemu zraku, ki imajo slabše bivalne pogoje in bivajo denimo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo. Vročina lahko bolj prizadene tudi delavce, ki delajo na prostem, prebivalce mest in begunce, so našteli na NIJZ.
Daljše obdobje vročine lahko po njihovih navedbah povzroči različne težave in pregretje telesa. Posledice se kažejo v kožnih izpuščajih, vročinskih krčih, vročinski izčrpanosti, omedlevici oz. kratkotrajni izgubi zavesti in vročinski kapi.
Pomembno zadrževanje na hladnem, lahka hrana in dovolj tekočine
Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto. Zmanjšamo izpostavljenost vročini, pri čemer hladimo prostore in sebe, se umaknemo v senco ali v hladnejše prostore. Prostore hladimo in ohranjamo hladne tako, da zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa manj. Na NIJZ svetujejo uporabo senčil, ki odbijajo sončne žarke in s tem močno zmanjšajo segrevanje prostorov. Izključimo vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo, saj se tudi v stanju pripravljenosti segrevajo in tako dodatno ogrevajo prostor.
Če vsi ti načini ne zadoščajo, si pomagamo z napravami, ki dodatno porabljajo energijo. Ventilatorji pomagajo pri hlajenju telesa do temperature zraka 35 stopinj Celzija, prostore pa učinkovito hladijo klimatske naprave. Ko je zunaj vročina, se tako kolikor je le mogoče zadržujemo v zaprtih, hlajenih prostorih. Če je doma ali v službi vroče, poiščimo hladen prostor, kot so denimo nakupovalni centri in knjižnice. Če je mogoče, se iz mesta umaknemo v naravo, v senco dreves. “Tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine,” so pojasnili na NIJZ. Ohladimo se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo.
Omejimo fizično aktivnost na prostem na zjutraj in zvečer
Za preprečevanje težav zaradi vročine je treba tudi zmanjšati nastajanje toplote. Omejimo fizično aktivnost, saj pri fizični aktivnosti v telesu nastaja toplota. Na prostem se gibajmo le v jutranjih in večernih urah. Prav tako pa uživamo lahko hrano, ki naj bo v manjših obrokih.
Telesu pa je treba omogočiti tudi odvajanje toplote. To pomeni, da izbiramo lahka in ohlapna oblačila ter uživamo zadostne količine tekočin. S slednjim nadomeščamo tekočino, ki jo izgubljamo v vročini.
Koliko vode moramo spiti?
Priporočajo uživanje brezalkoholnih pijač, najbolje hladne vode, pri čemer je primerna temperatura vode iz pipe. Ne uživajmo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja, saj te povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Pijmo tudi, če nismo žejni.
Potrebna količina tekočin je odvisna od presnove, zaužite hrane, toplote in vlage v okolju, telesne aktivnosti, potenja in zdravstvenega stanja. Pri večji telesni aktivnosti so potrebe po tekočini bistveno večje, odrasli naj bi na dan zaužil 1,5 litra tekočine, ko je vročina pa več, približno dva litra na dan, ob telesnem naporu pa še več.
Pri daljših, večjih naporih pa z napitki za rehidracijo nadomestimo elektrolite, ki jih izgubljamo s potenjem.
V primeru pregretja osebo umaknemo na hladno
“Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših, nosečnicah, duševno prizadetih ter pri osebah s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in osebah s povišanim krvnim tlakom. Pokličimo ali obiščimo tiste, ki živijo sami in morda potrebujejo pomoč,” svetujejo na NIJZ.
Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu! V primeru pregretja osebo umaknemo na hladno, torej v senco ali hladen prostor. V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč in obolelega ves čas hladimo. Če je oboleli nezavesten, mu ne dajemo tekočine. Kot so navedli na NIJZ, se z zdravnikom posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se slabšajo.
Izogibajmo se soncu in uporabljajmo zaščitno kremo
Pozabiti ne smemo tudi na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči, torej med 10. in 17. uro, poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo, ki vključuje zaščito pred žarki UVA in UVB s sončnim zaščitnim faktorjem najmanj 30. S kremo zaščitimo kožo, ki ni pokrita z oblačili, to so obraz, ušesa, in hrbtišča rok.
Pozorni bodimo tudi na varnost hrane, ki jo uživamo. Hrana se, ko je vročina, hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost okužb in zastrupitev. Shranjujemo jo v hladilniku. Pozorni bodimo predvsem na meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo pa dobro operemo.
Zdravila shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca, upoštevamo nasvete zdravnika in spremljamo napovedi in opozorila prek sredstev javnega obveščanja, še navajajo na NIJZ.
STA
Arhiv DOSTOP.si
