Skupen imenovalec duševnih motenj je vnetje
Znano je, da se zaradi vnentih bolezni, med njimi revmatične bolezni, kot so revmatični artritis, osteoporoza, demenca in nevrodegenerativne bolezni, pri pacientih pogosto razvije depresija. V zadnjih dveh desetletjih pa so se znanstveniki začeli zavedati, da povezava ni tako enostavna.
Čeprav en sam dejavnik ne more pojasniti celotne psihiatrične težave, kot piše Chuck Raison, psihiater z Univerze v Wisconsinu, v posebnem poročilu, je “vnetje nedvomno skupni imenovalec in verjeten dejavnik tveganja za vse psihiatrične motnje, od shizofrenije do obsesivno-kompulzivne motnje, od manije do depresije.”
Cepivo se skriva v prsti
Raziskovalci na Univerzi v Coloradu so nedavno ugotovili, da rešitev skriva bakterija Mycobacterium vaccae (M. vaccae), ki prebiva v prsti. Maščobna kislina iz te bakterije zmanjšuje vnetje, povezano s stresnim odzivom telesa. Eden izmed pogostih vzrokov za razvoj vnetnih bolezni je, da imunski sistem “izgubi svojo pot”, kadar ni izpostavljen nekaterim ključnim bakterijam, virusom in parazitom, ki mu pomagajo pri zdravem razvoju.
Ugotovitve se skladajo s “higiensko hipotezo”, ki jo je leta 1989 postavil britanski znanstvenik David Strachan. Trdil je, da naš splošno sterilni sodobni način življenja preprečuje otrokom, da bi bili izpostavljeni določenim mikroorganizmom, kar slabša njihov imunski sistem in večjo pogostost astme, alergij in drugih bolezenskih stanj.
“Ideja je, da so ljudje, ko so se odmaknili od kmetijskega načina življenja v mesta, izgubili stik z organizmi, ki so služili uravnavanju našega imunskega sistema, posledično pa zatiranju vnetnih bolezni,” je v izjavi za javnost pojasnil Christopher Lowry, vedenjski nevro-endokrinolog in eden izmed avtorjev raziskave.
Cepivo, pridobljeno iz bakterije M. vaccae, bi lahko ustavilo nevro-vnetni odziv imunskih celic našega telesa in možganov. Posledično bi ustavilo tudi s tem povezane negativne vedenjske spremembe, denimo stres, tesnobo in depresijo.
Vsaj desetletje, preden bo pripravljeno za ljudi
Do sedaj je cepivo testirano samo na glodavcih. Če bo uspešno, bi lahko nekoč cepivo dali tistim, ki so bili v preteklosti zaposleni v stresnih situacijah. Policistom, gasilcem in reševalcem bi lahko cepivo pomagalo preprečiti razvoj posttravmatske stresne motnje. Še pred tem mora prestati testiranje morebitnih dolgoročnih učinkov. Lowry ocenjuje, da bo potrebnih še vsaj 10 do 15 let, preden bo zdravljenje odobreno na ljudeh.
DOSTOP.si / 
