Znanost

Umetna inteligenca bo pomemben del prihodnosti

Umetna inteligenca pusti ravnodušnega le malokoga, v veliki večini so ljudje ali fascinirani ali pa med njimi vlada strah, da bodo ljudje zaradi nje postali odveč ali pa se bo "prebudila" in se obrnila proti ljudem. Brez skrbi, tako mišljenje je le posledica znanstvene fantastike. Dodatno pa obstaja še utemeljen strah, da bodo ljudje izgubili službe.

Kaj umetna inteligenca sploh je?

Andreas Kaplan in Michael Haenlein sta v članku za Business Horizons zapisala, da je umetna inteligenca sposobnost sistema, da pravilno obdela zunanje podatke, se iz njih uči, ter pridobljeno znanje uporabi za doseganje določenega cilja s prilagajanjem svojega ravnanja. Definicija oziroma razumevanje umetne inteligence se skozi čas spreminja, saj nekatera področja, ki so nekoč veljala za “inteligentna”, danes vanjo ne spadajo več.

Seveda tudi znotraj umetne inteligence obstajajo različna področja, kot sta računalniški vid ali procesiranje naravnega govora. Podjetja rešitve umetne inteligence uporabljajo za procesiranje velikih količin podatkov in pomoč pri sprejemanju odločitev pa tudi za izboljšanje uporabniške izkušnje.

Trenutno je precej vroča tema strojno učenje. Znotraj tega pa tudi globoko učenje, za katerega se uporabljajo večplastne nevronske mreže – lahko informacije predelujejo na več ravneh abstrakcije. Vendar pa je večplastne nevronske mreže zelo težko oziroma skoraj nemogoče razumeti, zaradi česar delujejo kot tako imenovane črne škatle, pri katerih uporabnik ne ve, kako je sistem iz podatkov ustvaril rezultate.

Načela za uporabo umetne inteligence in dileme

V Evropski komisiji so postavili sedem bistvenih elementov za zaupanja vredno umetno inteligenco:

  • človekovo delovanje in nadzor,
  • robustnost in varnost,
  • zasebnost in upravljanje podatkov,
  • preglednost,
  • raznolikost, nediskriminacijo in pravičnost,
  • družbeno in okoljsko blaginjo ter

Kljub načelom pa vendarle obstajajo tudi vprašanja glede umetne inteligence. Svetovni gospodarski forum (WEF) je tako izpostavil devet ključnih dilem.

Prva etična dilema je brezposelnost oziroma kaj se bo zgodilo, ko ne bo več služb. Sledijo ji sledijo še neenakost oziroma deljenje premoženja, ki ga ustvarijo roboti, človečnost oziroma kako stroji vplivajo na človekovo obnašanje in interakcije ter umetna neumnost oziroma kako se zaščititi pred napakami.

Na seznamu so tudi vprašanje rasističnih robotov oziroma kako se znebiti pristranskosti umetne inteligence, varnost umetne inteligence, varovanje pred nepredvidenimi posledicami, singularnost ter nenazadnje tudi pravice robotov.

Slovenija in umetna inteligenca

Na generalni konferenci Unesca v Parizu so potrdili, da bo prvi globalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca dobil sedež v Ljubljani. Republika Slovenija bo Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) ustanovila predvidoma v začetku leta 2020, ko bo podpisan sporazum o ustanovitvi med Unescom ter ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport.

V 2020 bo v Sloveniji ustanovljen prvi Mednarodni center za center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI).

Center bo mednarodne narave in bo usmerjen v globalne projekte. Poskrbel bo za raziskave, tehnologije in razprave na področju umetne inteligence. Zagotavljal pa bo tudi javno-politično podporo pri pripravi usmeritev in akcijskih načrtov na področju umetne inteligence, svetoval o sistemskih in strateških rešitvah pri uvajanju umetne inteligence, oblikoval programe usposabljanja ter omrežja za izmenjevanje raziskav in znanja.

 

 STA
 Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close