NoviceZnanost

Zemljevid do arheoloških zakladov ali najstarejši zemljevid v Evropi

Raziskovalci so leta 2021 t. i. ploščo Saint-Belec razglasili za najstarejši zemljevid v Evropi. Kos kamna s skrivnostnimi oznakami, ki 4000 let večinoma ni bil raziskan, je bil označen za "zemljevid zaklada" za arheologe, saj ga uporabljajo za iskanje starodavnih najdišč okoli severozahodne Francije.

Od takrat si raziskovalci prizadevajo razvozlati gravure na plošči, da bi jo lahko datirati in tudi ponovno odkrili izgubljene spomenike, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Uporaba zemljevida za iskanje arheoloških najdišč je odličen pristop. Nikoli ne delamo na ta način,” je povedal profesor na Univerzi zahodne Bretanje Yvan Pailler. “To je zemljevid zaklada,” je dodal.

Starodavna najdišča namreč pogosteje odkrijejo s sofisticirano radarsko opremo, fotografijami iz zraka ali po naključju na mestih, kjer kopljejo temelje za nove stavbe.

Toda ekipa po pisanju AFP šele začenja lov na zaklad. Starodavni zemljevid označuje območje, veliko približno 30 krat 21 kilometrov. Kot je povedal Paillerjev kolega Clement Nicolas z raziskovalnega inštituta CNRS, bodo morali raziskati celotno ozemlje in primerjati oznake na plošči. To pa bi po njegovih ocenah lahko trajalo 15 let.

Prvič ploščo odkrili leta 1900

Nicolas in Pailler sta bila del ekipe, ki je ploščo znova odkrila leta 2014. Prvotno jo je leta 1900 odkril lokalni zgodovinar, ki ni razumel njenega pomena. Da bi razvozlali gravure, so se strokovnjakoma iz Francije pridružili kolegi iz drugih ustanov v Franciji in čezmorskih državah.

“Bilo je nekaj vgraviranih simbolov, ki so takoj dobili smisel,” je povedal Pailler. V izboklinah in linijah na plošči so prepoznali reke in gore Roudoualleca, dela Bretanje, ki se nahaja približno 500 kilometrov zahodno od Pariza. Raziskovalci so ploščo primerjali s trenutnimi zemljevidi ter ugotovili približno 80-odstotno ujemanje. “Še vedno moramo identificirati vse geometrijske simbole, legendo, ki je povezana z njimi,” je pojasnil Nicolas.

Plošča je prepredena z drobnimi vdolbinami, za katere raziskovalci menijo, da bi lahko kazale na grobne gomile, bivališča ali geološke usedline. Odkritje njihovega pomena pa bi lahko privedlo do vrste novih najdb.

Arheologi so sicer najprej nekaj tednov izkopavali na območju, kjer so odkrili ploščo. Kot je pojasnil Pailler, gre za eno največjih grobišč bronaste dobe v Bretanji. Po njegovih besedah poskušajo kontekstualizirati odkritje, da bi imeli način za datiranje plošče.

Njihovo zadnje izkopavanje je sicer že pokazalo nekaj še neodkritih fragmentov s plošče. Koščki so bili domnevno odlomljeni in uporabljeni kot nagrobni zid, kar bi po mnenju Nicolasa lahko pomenilo spreminjajočo se dinamiko moči naselbin iz bronaste dobe.

Območje, ki ga pokriva zemljevid, verjetno ustreza starodavnemu kraljestvu, ki je morda propadlo v uporih. “Gravirana plošča ni imela več smisla in je bila obsojena na propad, ker so jo razbili in uporabili kot gradbeni material,” je še povedal Nicolas.

STA
Nicolas et al.

Sorodni članki

Back to top button