Mednarodni dan izobraževanja: 2022 diplomiralo več kot 16 tisoč študentov
Letošnji mednarodni dan izobraževanja, 24. januar, bo namenjen boju proti sovražnemu govoru. Unesco izpostavlja vlogo, ki jo imajo pri tem izobraževanje in učitelji. Ti lahko namreč pomembno prispevajo k vzgoji za strpno komunikacijo. Šolsko ministrstvo pa izpostavlja dejavnosti, ki potekajo v Sloveniji, da sovražnega govora v šolah ne bi bilo.

Letos v ospredju boj proti sovražnemu govoru
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so ob mednarodnem dnevu, ki poteka pod geslom Učenje za trajni mir, poudarili, da se dejavno vključujejo v preprečevanje medvrstniškega nasilja in ustvarjanje varnega in spodbudnega učnega okolja v šolah. Ministrstvo šole informira in zagotavlja ustrezna usposabljanja za učitelje. V primeru nasilja pa skupaj z ostalimi inštitucijami šolam nudi podporo in jim svetuje.
Pomen preprečevanja sovražnega govora so izpostavili tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Izobraževanje ima po njihovih navedbah ključno vlogo pri spodbujanju enakih možnosti in pravic, zdravja, blaginje in gospodarske rasti ter pri odpravljanju revščine.
Brez vključujočega in kakovostnega izobraževanja državam ne bo uspelo doseči enakih pravic in možnosti za oba spola in prekiniti kroga revščine. Še vedno 250 milijonov otrok in mladih ne hodi v šolo, 763 milijonov odraslih pa je nepismenih. Njihova pravica do izobraževanja je kršena, kar je nesprejemljivo, so opomnili.
Slovenska statistika izobraževanja
Otroci v Sloveniji vstopajo v osnovno šolo v letu, ko dopolnijo šest let. Nekateri zaradi različnih razlogov šolanje začnejo leto pozneje kot vrstniki. V šolskem letu 2022/23 je bilo med prvošolci 12 odstotkov sedemletnikov. To je bilo za štiri odstotne točke več kot v šolskem letu 2016/17. Delež sedemletnikov, ki so prvič prestopili šolski prag, je bil največji v zasavski statistični regiji, kjer je znašal 15 odstotkov, najmanjši pa v jugovzhodni Sloveniji, kjer je bil sedemodstoten.
V srednješolsko izobraževanje je bilo v šolskem letu 2022/23 vključenih 90 odstotkov mladih v starosti od 15 do 18 let. Največ oz. 47,1 odstotka dijakov je bilo vpisanih v srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje, sledili so srednje splošno izobraževanje (35,5 odstotka), srednje poklicno (15,9 odstotka) in nižje poklicno izobraževanje (1,5 odstotka). Dijakinje so prevladovale na vseh posameznih področjih izobraževanja razen pri informacijski in komunikacijski tehnologiji ter tehniki, proizvodnih tehnologijah in gradbeništvu.
V 2022 uspešno diplomiralo več kot 16.100 ljudi
V višješolsko in visokošolsko izobraževanje je bilo v prejšnjem študijskem letu vključenih 48,2 odstotka mladih v starosti od 19 do 24 let. Terciarno izobraževanje je v letu 2022 uspešno končalo 16.111 diplomantk in diplomantov, pri čemer je delež diplomantk znašal 59 odstotkov. Delež tistih, ki so pridobili izobrazbo prve stopnje, je znašal 68 odstotkov. Povprečna starost ob zaključku visokošolskega izobraževanja je bila 27 let.
Delež odraslih v starostni skupini od 25 do 69 let, vključenih v formalno ali neformalno izobraževanje, je v letu 2022 po samooceni znašal 39,5 odstotka. Najvišji, in sicer 48-odstotni delež je bil med starimi 35 do 49 let, najnižji pa med starimi od 65 do 69 let, kjer je znašal 15 odstotkov.
Generalna skupščina Združenih narodov je 24. januar razglasila za mednarodni dan izobraževanja leta 2018. Tako je želela izpostaviti pomen izobraževanja kot temeljne človekove pravice ter osrednjega dejavnika za doseganje trajnostnega razvoja.
STA
Arhiv DOSTOP.si