MFRU 2023 je predstavil svet računalniške in intermedijske umetnosti

MFRU je vsem, ki ga mogoče še ne poznate, najlažje opisati kot festival, ki združuje in povezuje različne tipe umetnosti. Kaj to pomeni? Gre za festival, ki dodaja pridih digitalizacije. Letos je tako potekal že 29. leto zapored in ponovno predstavil nekaj starejših in mlajših intermedijskih umetnikov. Ogledali smo si dela Marka Ornika, Robertine Šebjanič, Jožeta Slačka, Igorja Štromajerja, Isidore Todorović, Jake Waldhutterja in številnih drugih.

Osrednja ideja festivala je perodizacija prostora in časa skozi različne tipe medijev. Kot so zapisali sami: »Perodizacija poskuša vzpostaviti dolgoročno ciklično strukturo z namenom, da se program ovrednoti, živi in najde nove smeri«. Preprosto povedano, gre za ustvarjenje in ovrednotenje novih vizij prihodnosti.

Ob podrobnem ogledu del avtorjev smo spoznali njihovo idejo in predstavo digitalizacije ter tudi njihov pogled na problematike in situacije sveta. Mnogi so ideje za dela črpali iz idej drugih avtorjev podobnega ali čisto drugačnega umetnostnega področja. Dela ne obstajajo zgolj sama po sebi, temveč gradijo zgodbo.

Vetrinjski dvor in Maribor zajela prihodnost

Vetrinjski dvor se je tako obarval v zgodbo življenja Marka Ornika. Razstava je nastala s pomočjo njegove družine, ki je njegove kreacije želela prikazati svetu. Kot avtor je ustvarjal na različnih področjih; bil je tudi ustanovitelj skupine Abbildungen Variete. V okviru MFRU je sodeloval tudi kot producent, vodja in selektor avtovizualnih nastopov. Lahko smo spoznali dela iz njegovega zgodnjega ter poznejšega obdobja. Poslušali smo glasbo, si ogledali filmske kreacije njegovih del in seveda spoznali njegovo zgodovino. Domov smo odnesli tudi zbrana dela Edwarda Zajca, katerih urednik je ravno Marko Ornik.

Nato je sledil ogled del drugih avtorjev. MFRU nikakor ni edini festival, ki v ospredje postavlja tovrstne tipe umetnosti. Tudi na Hrvaškem se že 10. let odvija festival Fu:bar, ki pogosto sodeluje tudi z našim mariborskim festivalom. Ogledali smo si delo Glitch, ki je točno to, kar naznanja ime. Gre za slike in video prizore narejene s pomočjo tehnike glitch.

Festival je polepšal tudi Trg Leona Štuklja, kjer je minuli teden namesto enobarvne fasade, hiše lepšal plakat. Ta predstavlja vizijo prihodnosti in odgovarja na vprašanje o tem, kaj se bo nekoč zgodilo. Gre za delo avtorja Nejca Trampuža, ki je tudi avtor knjige Popolnoma drugačna prihodnost – na podlagi knjige je izšel tudi film. Ukvarja se s problematizacijo sedanjega časa in navaja ideje za izboljšanje.

Kako smo spoznali umetnost?

Dela so raznolika: so barvita, edinstvena in zahtevajo razmislek. Med ogledom so se nam zastavila različna vprašanja. Ali kot posameznik/-ica samo sledim družbi? Ali bo AI razlog za propad človeštva? Kaj se bo zgodilo po koncu kože in kosti? Avtorji so odgovarjali tudi na ta vprašanja in prikazali svoje vizije, organizatorji festivala pa so omogočili medsebojno diskusijo.

Pred samim koncem MFRU je potekal še kratek koncert za dokončno poslovitev, ki je prikazal digitalizirane inštrumente. Kaj pa o prihodnosti meniš ti?

Iva KNEZ
Iva KNEZ