Christopher Nolan: Oppenheimer je opozorilo svetu za AI
Zgodba o izumu atomske bombe, o kateri govori novi film Oppenheimer, je opozorilo svetu, v katerem vedno večjo vlogo dobiva umetna inteligenca, je v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP povedal režiser filma Christopher Nolan.
Danes podoben strah kot atomska bomba vzbuja umetna inteligenca
V Sloveniji je včeraj v kina prišel film Oppenheimer. Režiser je v Veliki Britaniji rojeni filmski ustvarjalec Christopher Nolan, ki se podpisuje pod filme, kot so Memento, Dunkirk in trilogijo o Batmanu. Pravi, da veliko tesnobe, ki jo sproža tehnologija, “v naši domišljiji izvira pri (Robertu) Oppenheimerju,” fiziku, ki je med drugo svetovno vojno pomagal pri razvoju jedrskega orožja.
Kar sta naredila on in njegova ekipa v laboratoriju Los Alamos v Združenih državah Amerike, je bil “poslednji izraz znanosti (…), kar je pozitivna stvar s končnimi negativnimi posledicami,” je dodal Nolan.
V današnjem času podobno kot takrat osupljiv napredek umetne inteligence vzbuja podobne strahove glede nevarnosti tehnologije in morebitnih posledic, ki jih ne bi bilo mogoče nadzorovati.
Nekatere skrbi, da bi umetna inteligenca lahko ušla njenim ustvarjalcem izpod nadzora in ogrozila človeštvo, podobno, kot so se znanstveniki in drugi pred osmimi desetletji vznemirjali zaradi začetka atomske dobe.
“To je bil trenutek v zgodovini. Tudi ta je,” je za AFP menil igralec Cillian Murphy, ki igra ameriškega znanstvenika.
“Raziskovalci umetne inteligence označujejo sedanji trenutek kot ‘Oppenheimerjev trenutek’,” je dodal režiser Nolan in se pri tem navezal na prve jedrske poskuse, ki so vzbujali bojazen, da bi jedrska cepitev povzročila nenadzorovano verižno reakcijo, ki bi uničila celoten planet.
Projekt Manhattan
Nolanov film izpostavi dilemo, s katero so se spopadali znanstveniki, ki so delali na projektu Manhattan. To je bilo kodno ime projekta za razvoj atomskih bomb, ki so jih kasneje odvrgli nad japonski mesti Hirošima in Nagasaki.
“Preživeli so prvo svetovno vojno in poskušali končati drugo svetovno vojno,” je povedal režiser. In mnogi bi rekli, da “je bila z obstojem tega orožja dejansko dosežena določena stabilnost v svetu. Osebno me to ne pomiri, kar le dokazuje, da na dano dilemo ni enostavnih odgovorov,” je še dodal.
Igralec Matt Damon, ki v filmu Oppenheimer igra generala Leslieja Grovesa, vodjo projekta Manhattan, je menil, da je zadnje leto pokazalo, da je nevarnost jedrske katastrofe še vedno velika.
“Kako sem pozabil na to? Kot da se je hladna vojna končala in so se moji možgani poigrali in rekli: ‘V redu, ne ukvarjajmo se s tem, ni več skrbi.’ Kar je absurdno,” je še povedal 52-leti igralec. Dodal je, da je takoj, ko je Rusija napadla Ukrajino, tema “nenadoma čez noč postala najpomembnejša stvar, o kateri moramo vsi znova razmišljati”.
Tako film Oppenheimer kot Barbie v kinematografe prihajata istočasno, kar so številni že označili za največjo bitko hollywoodskih poletnih filmskih uspešnic. Mediji so jo poimenovali Barbenheimer.
STA
Arhiv DOSTOP.si
