Ob 77. obletnici prve uporabe atomske bombe v strahu pred jedrsko vojno

Zaradi vojne z Ukrajino narašča strah pred jedrsko vojno

Nad Hirošimo je 6. avgusta 1945 ob 8.15 po lokalnem času eksplodirala štiri tone težka atomska bomba iz obogatenega urana, imenovana Little Boy oz. Deček. Uničila je okoli 90 odstotkov mesta. Takoj je praktično umrlo okoli 80 tisoč ljudi. Kasneje je zaradi posledic eksplozije skupno število žrtev doseglo okoli 140 tisoč.

Tri dni kasneje je podobna usoda doletela še mesto Nagasaki. Eksplozija bombe z imenom Fat man oz. Debelinko s plutonijevo sredico je zahtevala okoli 40 tisoč smrtnih žrtev, za posledicami pa je kasneje umrlo še okoli 30 tisoč ljudi. Šest dni kasneje je Japonska kapitulirala in druga svetovna vojna se je končala tudi na azijsko-tihomorskem območju.

Hirošima je danes po vsem svetu simbol grozot vojne in s tem prizadevanj za mir in svet brez jedrskega orožja. To so običajno tudi glavna sporočila spominskih slovesnosti, ki potekajo v mestu ob obletnicah napada. Spominska slovesnost bo letos potekala v senci povečanega strahu pred uporabo jedrskega orožja zaradi groženj Rusije. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč na začetku napada na Ukrajino zagrozil zvezi Nato z uporabo jedrskega orožja v primeru njenega posredovanja v Ukrajini.

Aerial view of Hiroshima before and after the atomic bombing on August 6th, 1945 pic.twitter.com/lNrThzTtyI

— History Defined (@historydefined) May 17, 2022

“Jedrska nevarnost, kakršne ni bilo od vrhunca hladne vojne”

Na pregledni konferenci Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki se je začela v ponedeljek na sedežu Združenih narodov v New Yorku, so uvodni govorci obsodili in zavrnili te grožnje. Putin je očitke zavrnil in zatrdil, da Rusija ne bo prva uporabila jedrskega orožja.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je medtem opozoril, da je “človeštvo le za en nesporazum, en napačen izračun oddaljeno od jedrskega uničenja”. Zaradi vojne v Ukrajini ter napetosti na Korejskem polotoku in na Bližnjem vzhodu se svet sooča z “jedrsko nevarnostjo, kakršne ni bilo od vrhunca hladne vojne”, je opozoril.

Tudi japonski premier Fumio Kishida je na konferenci izpostavil rusko grožnjo in ponovil nujnost sveta brez jedrskega orožja. Med pobudami v to smer je napovedal oblikovanje sklada za izobraževanje mladih in bodočih voditeljev o nevarnosti jedrskega orožja.

Obletnica je redno tudi priložnost za pozive k prizadevanjem za jedrsko razorožitev. Januarja lani je namreč prepoved jedrskega orožja postala del mednarodnega prava z uveljavitvijo pravno zavezujoče mednarodne pogodbe, ki prepoveduje uporabo, razvoj, proizvodnjo, preizkuse, nameščanje in hrambo jedrskega orožja ter grožnje z njim. Žal je le simbolne narave, ker jedrske sile k njej niso pristopile. Rusija, ZDA, Velika Britanija, Francija in Kitajska trdijo, da zadošča njihova zaveza sporazumu o neširjenju jedrskega orožja iz leta 1968.

Mnogi še vedno trpijo posledice sevanja

Trpljenje, ki ga je atomska bomba povzročila prebivalcem Hirošime in Nagasakija, je dokaz o tem, kam lahko pripelje uporaba jedrskega orožja. Številni prebivalci namreč še vedno trpijo zaradi dolgoročnih učinkov radioaktivnega sevanja eksplozij pred 77 leti. Po podatkih Mednarodnega odbora Rdečega križa sta dve od treh oseb, ki so umrle zaradi posledic sevanja, imele rakavo obolenje.

V obeh mestih sicer sedaj ni večjega radioaktivnega sevanja kot drugod po svetu. Hirošima je sedaj metropola z več kot milijonom prebivalcev, Nagasaki pa s 400 tisoč.

Today is the 74th anniversary of the bombing of Nagasaki. Often overlooked, compared to Hiroshima, as merely the “second” atomic bomb, the Nagasaki attack is far more tricky, and important, in several ways. THREAD pic.twitter.com/UQYoz6ftzN

— Alex Wellerstein (@wellerstein) August 9, 2019

STA
Arhiv DOSTOP.si