Prehrana

NIJZ svetuje: v praznični hrani uživajmo brez slabe vesti, vendar zmerno

December je mesec, ko se družimo z družino in prijatelji. V tem času se tudi hrani posvečamo več kot običajno, saj poskrbimo, da so mize polne najrazličnejših dobrot, po drugi strani pa si radi damo zaobljube, kaj vse bomo s pričetkom prihodnjega leta spremenili glede naše prehrane. Okusni hrani in pijači se težko odrečemo, nekajkratno zdravju manj ugodno prehranjevanje pa nam na daljši rok ne more škodovati, če ob tem živimo aktiven življenjski slog. Zato v tem obdobju ni smiselno, da se s prehrano pretirano obremenjujete, ampak se raje posvetite druženju in radostim, ki jih prinaša praznični čas. 

Prehrana med decembrskimi prazniki in s tem povezane težave

Prehrano med prazniki tradicionalno obogatimo s prazničnimi jedmi. Uživamo več mesa in mesnih izdelkov, sladkega peciva, potic in tort, ki so bogat vir energije, maščob, še posebej zdravju škodljivih nasičenih maščob, soli/sladkorja in aditivov.

Tako kot ne bo koristilo, če le kakšen dan v letu uživamo zelo zdravo hrano, tako tudi ne bo nič narobe, če se kak dan pregrešimo. Lahko pa si nakopljemo težave, če se prenajedamo in izbiramo pretežno zdravju nekoristne jedi vsak dan med prazniki, kar začne neugodno vplivati na počutje, razpoloženje in storilnost, poslabša se naš imunski sistem in nenazadnje tudi zdravje.

Pojavijo se lahko tudi kratkotrajne prebavne težave (npr. napenjanje, zaprtje, zgaga), ki pa običajno minejo brez zapletov. Če do tega pride, popijmo kozarec vode, ki smo ji dodali žlico limoninega soka, saj ta običajno spodbudi delovanje prebavnih encimov. Prebavo olajšamo tudi z ječmenovo in riževo juho, v primeru zaprtosti pa pomagajo obroki, bogati s prehransko vlaknino in telesna dejavnost.

Po drugi strani lahko energijsko bogata prehrana med prazniki vpliva na povečanje telesne mase na račun maščevja, saj po nekaterih tujih podatkih v tem obdobju v povprečju pridobimo med 0,4 – 0,9 kg, nekateri posamezniki tudi več. Mnogi med decembrskimi prazniki pridobljene telesne mase nikoli ne izgubijo, kar dolgoročno pomeni, da lahko zaradi prevelikega energijska vnosa med vsakoletnimi prazniki v desetih letih pridobijo tudi okoli 10 kg.

Vzdržimo se prenajedanja

Zato je pomembno, da se med prazniki vzdržimo prenajedanja in skušamo vsak obilnejši praznični obrok uravnotežiti z ostalimi dnevnimi obroki, ki so lahko bolj skromni in z več zelenjave in sadja. Ob tem ne pozabimo na telesno dejavnost. Pri hrani v teh dneh ostanimo zmerni, upoštevajmo priporočila o uravnoteženi prehrani, popijmo dovolj tekočine, priporočljiva sta voda in nesladkan čaj. Alkohola pa čim manj, tem bolje. Najbolj zdrava odločitev je nič alkohola.

Pomembno je, da se zavedamo, da ni vsak dan praznik in da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje. To so energijsko bogata živila, z veliko maščob, sladkorja in soli, po načinu priprave pa predvsem ocvrta. Praviloma taka hrana vsebuje tudi malo vlaknin. Prav taka živila pa se najpogosteje pojavijo na naših prazničnih krožnikih.

Okusno pripravljena hrana med prazniki je namenjena okušanju

Doživljanje hrane pomembno vpliva na naš izbor hrane, ki jo uživamo. Okus, vonj, videz in tekstura hrane so najpomembnejše senzorične lastnosti, ki vplivajo na naš izbor, obenem pa pomembno vplivajo tudi na naš apetit. Okusni hrani se težko upremo, saj spodbuja naš tek. Prav je, da v okusni hrani uživamo, vendar bodimo pozorni, da prevečkrat ne jemo nenadzorovano, saj v tem primeru prehitro pride do prenajedanja.

Še več nasvetov pa lahko najdeš na spletni strani NIJZ.

NIJZ
Arhiv DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button