Rad plezaš gorah, a nimaš vse zapletene plezalske opreme?
»Via ferrata«, ki v latinščini pomeni »železna pot«, je nekje vmes med plazenjem in plezanjem. Opreme za razliko od športnega plezanja ne potrebuješ veliko. In ja, ne sme te biti strah višine.
Za razliko od športnega in balvanskega plezanja je smer pri via ferrati označena s kovinskimi držali in klini, ki so »navrtani«, v steno. Smeri je enostavno slediti in omogoča enostavno prečkanj problematičnih pečin in polic. Ne glede na to, ali si to že počel ali pravkar načrtuješ tako pustolovščino – spodaj se nahaja vse, kar moraš vedeti o via ferrati …
Če te je strah višine, to ni šport zate.
1. Rana ura – zlata ura!
Via ferrata ima eno smer, kateri sledijo vsi. Pripeti ste na isto jeklenico, zato je prehitevanje velik izziv. Če je pot zelo priljubljena, se celotna smer spremeni v dooolgo vrsto, ki jo zaustavljajo počasni ljudje na začetku.
Če želiš plezati v samoti, pridi zgodaj. To pomeni, da je budilka nastavljena vsaj kakšno uro pred sončnim vzhodom.
2. Obvezna oprema: rokavice in majhen nahrbtnik
Najmanj, kar potrebuješ za via ferrato, so plezalni pas, samovarovalni komplet in čelada. Tvoja izkušnja bo udobnejša, če si boš nadel podložene rokavice brez prstov in nosil majhen nahrbtnik. Via ferrata je bolj podobna ekstremnemu plazenju kot plezanju, zato zadostujejo dobro uhojeni gojzarji – posebne obutve ne potrebuješ.
Zapomniti si velja nekaj pomembnih stvari. Nabavi kakovostno opremo, saj ti bo rešila življenje, če padeš. Samovarovalni komplet naj bo pravi, ne zgolj približek, sestavljen iz dveh statičnih zank.
3. Pripni se!
Prispel si na začetek smeri, ustrezno opremljen, pred tabo ni nikogar. Sedaj se moraš samo še pripeti na jeklenico. Splezaj do žice in med premikanjem potiskaj vponke.
Jeklenica je v rednih presledkih vpeta v steno. Ko prideš do klina, odpni vponko in jo prenesi na naslednjo žico. Potem odpni naslednjo vponko in jo pripni zraven prve. Ena vponka mora biti vedno pripeta na žico.
Klini ti pomagajo, da ne zdrsneš navzdol po žici, če padeš. Da bi preprečil padec, je zato najbolje, da se pripneš čim višje – tudi po nad najvišjim klinom, ki ga dosežeš. Če ti spodrsne blizu konca jeklenice, boš padel za celotno dolžino med klinoma, preden te bo ustavil samovarovalni komplet. Pri takem padcu nabereš nekaj hitrosti, sila pa te lahko zaniha v steno.
4. Če se lotiš podviga, ga je treba izpeljati do konca
Večina via ferrat ima zgolj eno smer, ki te pelje od začetka do konca. Zaradi tega je orientacija sicer lažja, vendar si primoran slediti eni smeri. Nekateri vodiči vsebujejo namige o dodatnih smereh, vendar ne vsi. V primeru predaje na pol poti je edina alternativa pot navzdol – kar pa ne bo razveselilo vseh tistih, ki skušajo plezati navzgor. Na gorski steni tudi ni veliko »stranišč«.
5. Ni vse tako, kot piše v knjigi/na internetu
To vsi poznamo – videli smo čudovito fotko v vodiču z vznemirljivim opisom smeri. Nato pa pridemo tja in ugotovimo, da je bil posredi fotomontaža. 300-metrski prepad je v resnici globok nekaj metrov in neskončen most je v resnici podoben otroškemu igrišču.
Nekateri vodiči skušajo smer prikazati bolj ekstremno, kot v resnici je. Prodajni katalogi delajo enako. Ne bodi razočaran. Če ne drugega, lahko poskusiš posneti enako fotko za prijatelje.
6. Spremljaj vremensko napoved
Vreme v gorah lahko igra odločilno vlogo. Pri via ferrati velja vremenu nameniti veliko pozornosti. Sneg in led sta lahko problematična, saj bo zaradi njiju smer spolzka in zakrita. V primeru bližajoče se nevihte velja smer čimprej zapustiti – konec koncev si na izpostavljeni gorski steni brez izhodov v sili, pripet na dolgo, kovinsko žico …
Ne glej dol!
7. Ni vedno brezplačno
Obstaja na stotine brezplačnih via ferrat po vsem svetu – predvsem v Alpah in Dolomitih. Te so običajno postavljene na mestih, ki so dostopna za javnost. Vse več pa jih je tudi komercialne narave, na zemljišču v zasebni lasti. Klasičen primer je prva britanska via ferrata v Honister Slate Mine v višavju Lake District. Tu se plezanje prične pri £38.
8. Via ferrata je bila pogosto v uporabi med prvo svetovno vojno
Obstajata dve glavni vrsti via ferrat. Ena je podobna plezalni smeri in je pogosta v Franciji. Plezaš od vznožja do vrha gore ali pečine in se nato spustiš dol. Gre za reševanje problema in zabaven dan.
Druga vrsta je via ferrata, ki poteka med gorami – za osvojitev drugače nedostopnih grebenov. Gre za prvotno uporabo via ferrat, predvsem med prvo svetovno vojno, ko so se na ta način vojaške čete premikale čez gorovje.
Red bull (
