Izobraževanje

Podeljena MSS nagrada za diplomsko in magistrsko delo za preteklo leto

Mladinski svet Slovenije (MSS), je letos že enajstič zapored izbral najboljšo diplomsko in magistrsko delo za preteklo leto. Nagrajenca sta Tine Šteger za diplomsko delo na temo vključevanja mladih v javno odločanje ter Lucija Dežan z magistrsko nalogo na temo zaposlovanja mladih.

MSS nagrada za najboljše magistrsko delo

Lucija Dežan iz Celja (Filozofska fakulteta, Maribor) se v svojem magistrskem delu osredotoča na problem neformalnih praks pri zaposlovanju. V to šteje predvsem uporabo zvez in poznanstev za pridobitev zaposlitve, ob tem pa upošteva tudi pomembno vlogo socialnih omrežij. Avtorico dela je zanimalo predvsem, kako mladi gledajo na uporabo zvez in poznanstev za pridobitev zaposlitve. Zanima jo koliko so te prakse med njimi razširjene ter na koga se mladi obračajo za pomoč pri iskanju zaposlitve. Glavna ugotovitev dela je, da mladi v Sloveniji pogosteje uporabljajo formalne oblike pridobivanja zaposlitve kot pa zveze in poznanstva. Če jih uporabijo, pa so to predvsem ožji sorodniki in ne širša socialna mreža. Mladim se vendarle zdi, da je pomembneje zaposlitev dobiti po formalni poti in na podlagi lastnih sposobnosti kot pa preko zvez in poznanstev. Se pa pomen slednjih pokaže, če so mladi odvisni od prekarnih zaposlitev.

Prav slednje pa je pomembna ugotovitev, ki bi jo morale nasloviti tudi politike, saj je Slovenija v samem svetovnem vrhu po deležu prekarno zaposlenih mladih. Zaposlovanje mladih je eden izmed ključnih izzivov današnjega časa, saj predstavlja osnovni pogoj za osamosvajanje mladih; prekarne zaposlitve pa mlade vedno znova potiskajo v negotovost in podaljšujejo čas njihovega osamosvajanja.

MSS nagrada za najboljše diplomsko delo

Tine Šteger iz Selnice ob Dravi (Fakulteta za družbene vede, Ljubljana) je v svojem diplomskem delu raziskoval načine sodelovanja občin z mladimi, da bi ugotovil, kolikšna je udeleženost mladih, oziroma, kakšen je vpliv mladih na lokalne politike, kar kaže tudi na raven demokratičnosti delovanja posamezne občine. Ob tem upošteva tri ravni vključenosti mladih; informiranje, posvetovanje in soodločanje ter pri tem opravi analizo štirih slovenskih občin. Njegova glavna ugotovitev je, da sedanja ureditev lokalne samouprave le delno omogoča udeležbo mladih pri vplivu na lokalno politiko.

Na ravni informiranja so sicer občine precej aktivne. Manj pozornosti pa posvečajo aktivnemu vključevanju mladih v soustvarjanje javnih politik s posvetovanji in še manj s soodločanjem. Glede na to ugotovitev avtor naniza vrsto predlogov za spremembe delovanja na lokalnih ravni, ki bi omogočale večjo udeleženost pri odločanju. Delo je zelo relevantno za mladinsko politiko. Ponuja konkretna orodja za pozitivne spremembe, npr. uvedbo minimalnih standardov vključevanja mladih v oblikovanje lokalnih politik.

Na natečaj Mladinskega sveta Slovenije, katerega namen je spodbujati raziskovanje za mlade pomembnih področij, se je sicer skupno prijavilo 110 avtorjev diplomskih in magistrskih del. Med temi pa jih je 75 ustrezalo merilom natečaja; komisija je tako izbirala med 39 diplomskimi in 36 magistrskimi deli. Ključni kriteriji za ocenjevanje nalog so bili aktualnost, uporabnost, pronicljivost ter izvirnost diplomskega oz. magistrskega dela. Komisija je imela izjemno težko delo, saj je bilo v natečaj prijavljeno veliko kvalitetnih in zanimivih zaključnih študijskih del.

Rok za prijavo je bil 17. februar, a si vseeno lahko prebereš kakšni so bili pogoji za prijavo na razpis.

 

 Mladinski svet Slovenije (MSS)
Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close