Pogosti miti o recikliranju: preveri, kaj (morda) delaš narobe
Recikliranje je preprost način zmanjševanja količine odpadkov. Če se ga lotimo pravilno. Preveri nekaj mitov oz. najpogostejših napak, ki jih radi zagrešimo med ločevanjem odpadkov.

Mit #1: zaščitnih mask ni mogoče reciklirati
(Načeloma) ne drži. Zaščitne maske so bile nekoč redkost, zdaj pa jih vidimo na praktično vsakem koraku – že kratek sprehod nam prikaže malomarnost metanja odpadkov v naravi.
V nekaterih državah se zaščitne maske zbirajo posamezno in se skozi reciklažo dejansko spremenijo v druge izdelke, pri nas pa se priporoča, da jih odvržeš v mešane odpadke. V vsakem primeru bodi pri porabi zaščitnih mask čim bolj zmeren.

Mit #2: nepravilno razporejanje odpadkov lahko naredi več škode kot koristi
Drži. Čeprav imaš najboljše namene, ima neustrezno recikliranje lahko posledice za celoten sistem ravnanja z odpadki. Če nisi povsem prepričan, da odpadek sodi v določeno kanto, ga raje razvrsti med mešane odpadke, od koder bo še nadalje sortiran.
Mit #3: stisnjenih pločevink se ne da reciklirati
Ne drži. Pločevinke se da reciklirati tudi, če so stisnjene. V mnogih primerih pa je reciklaža res lažja, če pločevinka ni stisnjena. Takrat je njena površina namreč večja in jo ločevalniki lažje zaznajo ter izločijo.

Mit #4: recikliranje je potrata časa
Ne drži. Čeprav recikliranje še ni izpopolnjeno do potankosti, je za ljudi, živali in celoten planet definitivno boljše kot odločitev, da ne recikliramo. Recikliranje ima namreč pomembno vlogo pri zmanjševanju količine odpadkov, ki se sicer sežgejo ali odložijo na odlagališčih.
Če ne bi reciklirali, bi se odpadni materiali sčasoma razgradili sami, pri tem proizvedli nevarne kemikalije in še vrsto let onesnaževali okolje. Prav tako pa so mnogi viri kot nafta in plemenite kovine, omejeni. Z recikliranjem mnoge izmed njih ohranjamo in jim omogočimo ponovno rabo.