Slovenija odlično ravna z odpadki, ogroženi pa so naravni habitati, živali in vode

Kje mora Slovenija uvesti spremembe?

Evropska komisija v svojem četrtem pregledu izvajanja okoljske zakonodaje izpostavlja številne izzive, s katerimi se Slovenija trenutno sooča. Med glavnimi poudarki so:

• Odpadne vode: Slovenija še vedno ne izpolnjuje vseh zahtev EU direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Potrebna so nova vlaganja v infrastrukturo in posodobitve, da bi izboljšali stopnjo skladnosti z zakonodajo.
• Zelena infrastruktura in načrtovanje: Premalo upoštevamo vidike zaščite narave pri prostorskem načrtovanju, kmetijski politiki in drugih politikah. Bruselj poziva k večjemu vključevanju naravi temelječih rešitev, zlasti za blaženje vplivov poplav.
• Krožno gospodarstvo: Obstaja velik potencial za izboljšave – predvsem na področju zmanjševanja količin odpadkov, recikliranja in ponovne uporabe.

Letna investicijska vrzel za dosego okoljskih ciljev v Sloveniji znaša približno 600 milijonov evrov, skupne potrebe pa se ocenjujejo na 1,8 milijarde evrov letno.

Napredek na področju recikliranja in emisij

Kljub številnim izzivom pa je Slovenija odlična na drugih področjihi, predvsem pri ravnanjju z odpadki in zmanjševanju emisij. Evropska komisija priznava napredek pri recikliranju, saj je Slovenija je med redkimi državami, ki so na dobri poti, da do leta 2025 dosežejo cilje o 55 % ponovni uporabi komunalnih odpadkov in 65 % recikliranju embalaže.

Država dobro dela tudi na področju kakovosti zraka. Izpolnjujemo cilje glede zmanjševanja emisij za obdobje 2020–2029, z dobrim izvajanjem Nacionalnega programa za nadzor nad onesnaževanjem zraka (NAPCP).

Resne težave pri ohranjanju živalskih vrst in naravnih habitatov

Slovenija se sooča z resnimi težavami pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj se je poslabšalo stanje naravnih habitatov. Komisija posebej izpostavlja slabšanje gozdov, visokih, prehodnih in nizkih barij, travišč in sladkovodnih habitatov. V nevarnosti so tudi številne vrste sesalcev, dvoživk in členonožcev.

Hkrati pa ugotvalja tudi netrajnostne prakse, saj je Slovenija od leta 2019 v postopku ugotavljanja kršitev. Na območjih Natura 2000 ni ustrezno ukrepala proti netrajnostnim kmetijskim praksam, kar je poslabšalo stanje določenih vrst ptic in metuljev. Slovenija mora zaradi tega po navedbah komisije nujno sprejeti ukrepe, potrebne za popolno uskladitev z zahtevami direktive o habitatih.

Visoka nevarnost za poplave

V poročilu komisija opozarja tudi na izzive z okoljskih hrupom. Po ocenah povzroča vsaj 70 primerov ishemičnih bolezni srca letno, več kot 9.000 ljudi pa ima težave z motnjami spanja. Slovenija še ni končala strateškega kartiranja hrupa, zato je bil proti njej sprožen postopek ugotavljanja kršitev.

Vsi se še spomnimo poplav iz leta 2023. Od takrat twveganje za poplave ostaja visoko, predvsem zaradi podnebnih sprememb. EU poziva k izboljšanemu izvajanju načrtov za obvladovanje poplav, večjemu zavarovalnemu kritju in vlaganjem v naravne rešitve, ki hkrati ščitijo ljudi in naravo.

Enotni trg potrebuje enotno izvajanje zakonodaje

Po ocenah Komisije stroški neizvajanja okoljske zakonodaje – zaradi onesnaževanja zraka in vode, degradacije narave ter ravnanja z odpadki – znašajo 180 milijard evrov na leto v celotni EU, kar predstavlja približno 1 % BDP Unije. Učinkovita izvedba okoljskih politik pa ne le zmanjšuje te stroške, ampak tudi vzpostavlja enake pogoje za vsa podjetja na enotnem trgu.

Slovenija ima znanje, vire in podporo EU, da postane zgled na področju varovanja narave. A za to bo potreben jasen političen fokus, dolgoročne naložbe in sodelovanje vseh sektorjev – od kmetijstva do urbanizma. Naša narava je edinstvena, a tudi ranljiva. In čas za ukrepanje se izteka.

STAkrog
Arhiv DOSTOP.si