Ponovna renesansa kaligrafije
Se še spomnite, kdaj ste nazadnje karkoli napisali na roko, pa naj bo to s kulijem ali svinčnikom? Ali kdaj ste nazadnje uporabili nalivno pero? Kaj pa tistih osnovnošolskih dni, ko vas je učiteljica slovenščine grajala zaradi ne ravno lično napisanega sestavka v mali črtani zvezek?
V današnji dobi pisalnih strojev, tudi električnih pisalnih strojev, računalnikov in mobilnih telefonov, se ideja ljudi, ki poveličujejo umetnost pisanja s peresom in črnilom, zdi kot anahronizem. Kljub temu lepopisje izvaja presenetljivo veliko število ljudi po vsem svetu. Kaligrafija je nazaj!
Umetnost pisanja
Kaligrafija je vrsta vizualne umetnosti, ki se povezuje s pisanjem. Gre za umetnost oblikovanja in pisanja črk oziroma znakov v izraznem in harmoničnem načinu. Navadno s pisali s širokimi konicami ali čopičem. Na Bližnjem vzhodu in v vzhodni Aziji kaligrafija še danes velja za eno izmed glavnih vrst umetnosti, ki se lahko primerja tudi s kiparstvom ali slikarstvom. Sredi 15. stoletja, po izumu tiskarstva, se je pojavilo jasno razlikovanje med navadnim rokopisom in bolj izpopolnjenimi, dekorativnimi oblikami spisov.
Tako je dejanska beseda, ki označuje kaligrafijo, prišla v uporabo šele ob koncu 16. stoletja. Prav zaradi razvoja tiska se pogosto domneva, da je ta prinesel konec rokopisni tradiciji, kar ne drži. Na primer večina razkošnih pobožnih rokopisnih knjig izvira prav iz obdobja po uvedbi tiska. Poleg tega so bile nekatere publikacije pisane na roko skoraj celo 19. stoletje, med drugim znanstveni zapisi in glasbene publikacije. Tako ob izumu tiska ne govorimo o ločnici med tiskom in pisanjem na roko oziroma kaligrafijo. Tisk in rokopis sta namreč začela vplivati drug na drugega, zaradi česar je kaligrafija močno prisotna tudi danes.
Z ravnilom po prstih zaradi grde pisave
Čeprav je tisk do določene mere zavrl razvoj kaligrafije, je v 19. stoletju prišlo do novega preporoda lepopisja. Glavni razlog je bil umetniški upor proti mehanizaciji ročnih in umetniških obrti, katerega pobudnik je bil William Morris, angleški avtor, socialist in umetnik. Ta je pozornost ljudi usmeril nazaj že na skoraj pozabljene prakse pisarjev. S pisavo je eksperimentiral tudi sam, tako da je začel s peresi na pergamentni papir prepisovati in iluminirati različne rokopise.
Pisanje z roko vpliva na kognitivne procese, ki so vpleteni v učenje, reševanje problemov in pomnjenje.
S svojim ustvarjalnim delom je navdihnil tudi druge, da se je kaj kmalu preporod kaligrafije prenesel na Nemčijo, Avstrijo in tudi Slovenijo. Tako bi, če bi obiskovali slovensko osnovno šolo pred letom 1959, zraven matematike in fizike obiskovali tudi predmet lepopisja. Vse od leta 1774, ko je Marija Terezija izdala prvi avstrijski osnovnošolski zakon, je šola načrtno skrbela za lepo pisavo.
Za to se je skrbelo v okviru samostojnega predmeta, pri katerem so učenci spoznavali številna pravila lepopisja. Med drugim pravilno držo telesa, roke in prstov, pravilnega držanja pisala, pravilnega pritiska na papir in vsega drugega, kar je potrebno za lep videz napisanega. Šlo je za izpopolnjevanje veščine, ki so jo ljudje več ali manj ohranili do konca življenja. Lepopis so v 19. stoletju poučevali v vseh razredih osnovne šole po dve uri na teden. Po letu 1929 so poučevali pisanje v prvih štirih razredih, po letu 1959 pa je bilo lepopisje kot šolski predmet ukinjeno. Od takrat je pisanje vodeno v predmetu slovenski jezik.
Znaš ločiti med pravo in lažno kaligrafijo?
Vendar kaligrafije ne smemo zamenjevati za ročno tipografijo (ang. hand lettering) ali tipografijo. Kaligrafija vključuje uporabo kaligrafskega peresa, ki ga pomakamo v črnilo, s katerim ustvarjamo debele in tanke črte z različnimi stopnjami pritiska, vse v eni sami potezi. Poteze navzdol so debele, poteze navzgor pa tanke in lahne. Tako se je treba naučiti določene discipline. Potrebna je nenehna vaja, s katero si ustvarimo tako imenovani mišični spomin določenih gibov. Na drugi strani lahko ročno tipografijo označimo tudi z izrazom lažna kaligrafija. Pri tej se uporabljajo podobna načela debelih in tankih potez. Vendar se namesto kaligrafskega peresa uporablja druga vrsta pisal, kot sta na primer flomaster ali permanentni marker.
Kaligrafije se je učil tudi Steve Jobs, to znanje je uporabil pri oblikovanju prvega računalnika Macintosh.
Prav tako pa tudi ročna tipografija zahteva posebno disciplino. V nasprotju s pisanjem črk v eni potezi, kot je to v navadi pri kaligrafiji, so pri ročni tipografiji črke izredno dekorativne oziroma okrašene. Zraven tega pa imamo nad pisanjem in ustvarjanjem potez večji nadzor. Kot zadnje pa tipografija predstavlja vedo, ki vključuje izdelavo črk, črkovnih vrst in pisav ter njihovo uporabo v besedilu z namenom napraviti besedilo berljivo in estetsko. Danes se tipografija v veliki meri uporablja v povezavi z grafičnim oblikovanjem, pri čemer se pisave umeščajo med druge pisave ali likovne elemente.
Kaligrafska tovarna
“Zdi se mi, da v današnjem svetu digitalizacije ljudje vedno bolj cenimo unikatnost, pisano besedo in ročno umetnost. V šolah se vedno bolj uporablja računalnik, tudi kasneje pri delu ljudje vedno manj pišemo. Redkokdaj se še zgodi, da dobiš v roko napisano sporočilo, namenjeno tebi osebno. Se še spomnite, kako smo včasih z vsakega morja pošiljali razglednice?” razmišlja Sara Šobernik, ki se je s kaligrafijo začela seznanjati pred dvema letoma, do danes pa je razvila že pravo majhno podjetje, ki ga je poimenovala Calligraphactory.
Pravi, da jo je kaligrafija navduševala že od nekdaj, vendar je z nakupom spletnega tečaja kaligrafije kar dolgo odlašala. Menila je, da ji pisanje ne bo šlo od rok zaradi tega, ker je levičarka. Kaj kmalu je začela objavljati svoja dela na Instagramu. Po številnih pozitivnih odzivih in vprašanjih, kje se da njene izdelke kupiti, se je odločila, da bo k zadevi pristopila kar se da resno. Največ ustvarja personalizirane predpražnike z izvirnimi napisi, ki jih izdeluje sama, pred nekaj meseci so na veliko kupovali tudi njene poletne klobuke z zabavnimi kaligrafskimi napisi. Zadnje čase pa prejema veliko povpraševanj za tečaj kaligrafije, zato razmišlja, da bo v kratkem naredila tudi kakšno kaligrafsko delavnico.
View this post on Instagram
Da je kaligrafija vedno bolj razširjena tudi v Sloveniji, zraven Sare dokazujejo še drugi posamezniki in posameznice, ki zraven svojih izdelkov ponujajo tudi raznorazne delavnice. Med drugim lahko izpostavimo Kulturno-umetniško društvo Čar Griča s Ptuja, pod okriljem katerega ustvarja Natalija Resnik Gavez, Kaligrafski studio Katarina, kaligrafinjo Loredano Zega in Majo Lešnik, ki ustvarja pod imenom Čarobna kaligrafija. Če tudi tebe pritegne čar lično zapisanih črk, se hitro pridruži kakšnemu tečaju, veliko jih lahko najdeš tudi na spletu. Kaj veš, morda te čaka svetla kaligrafska prihodnost in bomo lahko o tebi brali v kakšni prihodnji številki Spektra.
