Posameznik in njegov CO₂ odtis. Kakšen je vaš? Preverite ga!

Kaj CO₂ odtis sploh je?

Ogljični odtis je seštevek vseh izpustov ogljikovega dioksida (CO₂) in drugih toplogrednih plinov, ki jih človek, država, organizacija oz. podjetje, dogodek ali proizvod povzroča neposredno ali posredno.

Posameznik in njegov CO₂ odtis

CO₂ odtis posameznika v svetu danes že krepko presega količino 2 ton, ki jo je narava sposobna nevtralizirati v enem letu. Po najnovejših podatkih Slovenske fundacije za trajnostni razvoj- Umanotera pa vsak Slovenec v okolje vsako leto izpusti kar štiri krat več, to je okoli 8 ton CO₂. Povprečen CO₂ odtis v državah EU pa znaša še več, okoli 11 ton, v ZDA pa kar 20 ton na osebo.

Kljub številnim opozorilom o problematiki emisij toplogrednih plinov pa se le redko kdo med nami zaveda, da največ CO₂ pravzaprav nastane v gospodinjstvih (pri porabi električne energije, ogrevanju in transportu). Velik delež emisij prav tako nastaja tudi na delovnem mestu, v šolah in vrtcih ter pri transportu in proizvodnji hrane, ki jo konzumiramo in izdelkov, ki jih kupujemo.

Degradacija okolja in podnebne spremembe so tiste, ki danes življenjsko najbolj ogrožajo posameznika. Ena izmed temeljnih političnih usmeritev in zavez nove Evropske komisije je zato t.i. Evropski Zeleni dogovor, ki predstavlja novo strategijo za rast EU v sodobno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire in bo konkurenčno ter uvaja ukrepe s katerimi se je Evropa do leta 2050 zavezala k podnebni nevtralnosti.

Učinkovita raba energije in obnovljivi viri so tako neposredno povezani z zmanjševanjem CO₂ odtisa moderne družbe.

Kako izračunate svoj CO₂ odtis?

Če želimo natančno izračunati ogljični odtis, moramo najprej točno in natančno opredeliti in razvrstiti morebitne vire emisij (npr. položnice za električno energijo in ogrevanje ter račune za avtomobilsko gorivo, ipd.).

Na spletu obstaja več spletnih strani, kjer lahko s pomočjo spletnega kalkulatorja sami izračunate svoj odtis in odtis gospodinjstva, poleg rezultatov pa se seznanite še s koraki, kako lahko izpuste CO₂ postopoma zmanjšate.

Tekstilna in modna industrija – drugi največji onesnaževalec okolja na svetu

Ali ste vedeli, da je ravno tekstilna industrija eden izmed največjih porabnikov vode, energije in nevarnih kemikalij na svetu in da zaradi tega spada med največje onesnaževalce našega planeta?

Po najnovejših podatkih se pri gojenju bombaža na 2,5 % obdelovalnih površin na svetu porabi kar 2,6 % vode na svetu in 16 % svetovne proizvodnje pesticidov. Pri proizvodnji, skladiščenju in transportu tkanin in oblačil pa se porabi okoli 8.000 sintetičnih kemikalij, zaradi barvanja in obdelave pa prihaja do industrijskega onesnaževanja vode, kar predstavlja 17 do 20 % delež onesnaženosti na svetu.

CO₂ odtis 1 bombažne majice

Ali ste vedeli?

• Da se za vzgojo bombaža, ki zadošča za izdelavo 1 bombažne majice, uporabi kar 1/3 kg pesticidov in herbicidov.
• Da se pri proizvodnji 1 bombažne majice ustvari 7 kg CO₂, kar je enako, kot če bi vozili avto 12 km daleč.
• Da je za proizvodnjo 1 bombažne majice potrebnih kar 2.700 litrov vode, s katero bi lahko napolnili kar 22 kopalnih kadi, posamezniku pa zadostuje za 900 dni pitne oskrbe.
• Da pri razkroju majice le ta razpade, kar povzroči sproščanje metana (CH₄), ki prav tako spada med toplogredne pline in povzroča globalno segrevanje, pri tem pa se proizvaja učinek segrevanja, ki je 22 x večji kot CO₂.

Hitra moda vs. trajnostna moda

Trenutni sistem proizvodnje, distribucije in uporabe oblačil je še zmeraj v celoti linearen. Za izdelavo oblačil namreč še zmeraj uporabljamo velikanske količine neobnovljivih surovin, oblačila pa po navadi nosimo zelo kratek čas. Zaradi učinka »hitre mode« večino oblačil zavržemo prej kot v enem letu.

Ali ste vedeli, da danes kupimo 60 % več oblačil kot leta 2000, nosimo pa jih polovico manj časa? Ali pa, da čeprav bi lahko 95 % vseh zavrženih oblačil reciklirali, se jih na svetovni ravni reciklira zgolj 10 do 20 %?

Zaradi zmanjšanja negativnih vplivov na okolje, se v zadnjem času veliko govori o trajnostni modi. To je torej ekomoda, ki je naravnana k naravi oz. teži k temu, da naravo s proizvodnjo čim manj obremenjuje. V tem pogledu so trajnostna moda na primer reciklirana oblačila, oblačila iz druge roke in izposojena oblačila. To so trije sistemi, ki bodo v prihodnje, kot kaže, izjemno pomembni in bodo nadomestili tako imenovano hitro modo.

Nekaj napotkov, kako lahko sami pripomorete k temu, da bo vaša garderoba čim bolj trajnostno naravnana

1. Kupujte preudarno in morda za kakšno oblačilo odštejte več denarja, kot da kupuje vse prek oz. manj kakovostne izdelke.
2. Pred nakupom najprej dobro premislite ali novo oblačilo prav zares potrebujete.
3. Kupujte rabljena oblačila (Second Hand), sploh tiste vrste, ki jih pogosto menjate.
4. Če se vseeno odločite za nakup cenejših oblačil, poskrbite za njihovo primerno nego (npr. pred pranjem jih obrnite in jih perite pri nizkih temperaturah).

Ali ste vedeli, da z nakupom oblek le takrat, ko jih potrebujete, zmanjšate ogljični odtis za 10 kg CO₂ na leto?

Naš planet je edinstven. Z ohranjanjem naravnega ravnotežja skrbi, da imamo primerne razmere za življenje, ustvarjanje in delo. Ker je od našega ravnanja z njim odvisno, kakšna bo kakovost našega življenja  na njem, je pomembno, da z naravnimi danostmi ravnamo trajnostno in jih ne jemljemo za samoumevne.

Europe Direct Podravje
Unsplash, Freeimages, Unsplash
Evropska komisija Slovenija, National Geographic