PrehranaPriložnosti

Sodeluj pri ozaveščanju: v Sloveniji v 2020 za 2% več odpadne hrane

V svetu vsako leto zavržemo kar 1,3 milijarde ton hrane. S takšno količino bi lahko nahranili 3 milijarde ljudi, kar je skoraj 4 krat več kot je lačnih ljudi na svetu. Zato sodeluj pri ozaveščanju javnosti o pomenu odgovorne porabe hrane in odnosa do nje!

V 2020 smo le v gospodinjstvih zavrgli skoraj 75 ton hrane

Po podatkih SURS-a je skupna količina v Sloveniji nastale odpadne hrane v 2020 za 2 % večja kot v 2019. Vpliv pandemije se kaže predvsem v drugačni razporeditvi količin nastale odpadne hrane po dejavnostih. Tako je več kot polovica (52% ali za 7 % več kot v 2019) zavržene hrane nastale v 2020 izvirala iz gospodinjstev. Slednje pomeni 74.764 ton zavržene hrane, in to samo v gospodinjstvih!

Hkrati se je, po oceni SURS-a, za 1 odstotno točko, glede na prejšnje leto, povečal tudi delež užitnega dela v odpadni hrani in se tako povzpel na 40 %. Dela, ki bi ga, s pravilnim odnosom do hrane ter z nekaj iznajdljivosti, lahko še uporabili. Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2020 tako zavrgel povprečno 68 kg hrane. Istočasno pa si v RS 2,6 % gospodinjstev ni moglo privoščiti mesnega oziroma enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan.

Največ hrane pristane med odpadki gospodinjstev, ker njene porabe vnaprej ne načrtujemo, kupimo in pripravimo je več kot je dejansko potrebujemo, ostankov pa ne znamo s pridom izkoristiti.

Na zavrženo hrano pa je potrebno gledati skozi celotno dobavno verigo

Ko govorimo o zavrženi hrani, s tem ne mislimo samo tiste, ki jo zavržemo kot porabniki v gospodinjstvih. Med zavrženo hrano spadajo tudi živila, ki jih trgovci odvržejo zaradi neprodaje, živila, ki jih zavržejo v restavracijah, hotelih, šolah, vrtcih, bolnišnicah in domovih za ostarele ter živila, ki jih proizvajalci ter pridelovalci izgubijo pri transportu. Skupno je tako v letu 2020 samo v RS nastalo 143.570 ton odpadne hrane.

Zavedati se moramo, da ne zavržemo le hrane, temveč skupaj z njo tudi velikanske količine vode, zemlje in energije. Proizvodnja je prav tako del prehranske verige. Vse se namreč prične na kmetiji, kjer sta zemlja in voda. V gnojilih, strojih za obdelovanje in transportu pa se kaže vsa potrebna energija. Ko hrano nato zavržemo, vržemo proč tudi vse vire, ki so bili potrebni za njeno proizvodnjo.

Za ponazoritev obsega izgub virov, energije in denarja, povezanih z odpadno hrano je bila opavljena analiza. Ta prikazuje, da se v enem letu znotraj prehranske verige EU zavrže 377.000 ton paradižnika. Za pridelavo take količine paradižnika je potrebnih 90 kvadratnih kilometrov površin, 57 milijard litrov vode in sedem milijonov delovnih ur – pridelek pa konča na smetišču.

zavržena hrana, odpadki, Zavod PIP, Europe Direct Podravje, Evropska Unija, gospodinjstvo, kupovanje hrane, hrane
S hrano, ki jo zavržemo, zavržemo tudi delo, čas, znanje in energijo, ki so bili vloženi v pridelavo in pripravo hrane!

Zavržena hrana ne predstavlja samo socialnega problema, temveč tudi velik okoljski in ekonomski problem. V veliki meri prispeva tudi k izpustom toplogrednih plinov, ki povzročajo segrevanje ozračja in tako pospešujejo podnebne spremembe. Proizvodnja enega kilograma hrane izpusti v ozračje 4,5 kg CO2.  8% človeških izpustov toplogrednih plinov pa gre na račun zavržene hrane.

Sodeluj v fotografskem natečaju

Veliko lahko spremenimo s tem, da vsak od nas začne spreminjati odnos do hrane pri sebi. Zavod PIP v okviru programa EUROPE DIRECT Podravje in v sodelovanju s Fotoklubom Maribor, organizira fotografski natečaj Premisli, preden zavržeš! na temo problematike zavržene hrane. Vabi vas, da s pomočjo fotografskega medija predstavite svoj pogled na obravnavano problematiko in s tem sodelujete pri ozaveščanju javnosti o pomenu odgovorne porabe hrane in odnosa do nje.

Prejete fotografije bo ocenjevala strokovna žirija. Izbrala bo 20 fotografij, ki bodo predstavljene na razstavi Premisli, preden zavržeš!. Avtor najboljše fotografije pa bo prejel denarno nagrado v višini 300 evrov.

Razpisne pogoje natečaja si lahko prebereš tukaj, prijaviš pa se z obrazcem, ki bo aktiven do 10. novembra 2021.

Te zanima kako lahko sam zmanjšate količino odpadne hrane?

Najbolj preprost nasvet je: Hrane ne mečimo proč! Doma namreč največkrat zavržemo hrano, ker je ne shranimo pravilno ali pa nas zavedejo različne navedbe o datumu trajanja.

Ali veš, da oznaka »Uporabno najmanj do« pomeni, da po tem datumu lahko hrano še vedno ješ, čeprav morda ne bo več najboljšega okusa. Oznaka »Porabiti do« pa pomeni, da po tem datumu uživanje hrane ni več varno.

Drugi prav tako preprost nasvet pa je, da si na krožnik naložimo samo toliko, kolikor bomo dejansko lahko pojedli. Z majhnimi spremembami pri načinu, kako nakupujemo, pripravljamo in razmišljamo o hrani, lahko občutno zmanjšamo količino zavržene hrane in storimo nekaj dobrega zase, za okolje in nenazadnje tudi za našo denarnico.

Kako pa se EU spopada z izgubami hrane in živilskimi odpadki?

EU in njene države članice sprejemajo konkretne ukrepe za preprečevanje izgub hrane in živilskih odpadkov. Kadar to ni mogoče, predlagajo ponovno uporabo, recikliranje ali uporabo živil za druge namene. Vodilna načela, ki so določena v direktivi EU o odpadkih, države članice in njihovo prebivalstvo pozivajo k:

  • zmanjšanju nastajanja živilskih odpadkov v primarni proizvodnji pa vse do distribucije
  • zmanjšanju živilskih odpadkov v gospodinjstvih
  • spodbujanju k darovanju živil
  • spremljanju in ocenjevanju izvajanja ukrepov za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov.

Ukrep za zmanjšanje izgub hrane in živilskih odpadkov bi lahko bil tudi predelava v neživilske proizvode, na primer v živalsko krmo, kompost in drugo.

EU je prva na svetu sprejela skupno metodologijo za merjenje količine zavržene hrane, na podlagi katere bodo države članice Evropske unije lahko tovrstne odpadke količinsko opredelile na vseh stopnjah prehranske verige in usklajeno spremljale količine zavržene hrane po vsej Evropski uniji od kmetijske proizvodnje do porabe gospodinjstev.

Evropski zeleni dogovor

Evropska komisija je s predstavitvijo evropskega zelenega dogovora decembra 2019 dala dodatni zagon reševanju vprašanja izgub hrane in živilskih odpadkov. EU bo svojo zavezo o prepolovitvi količine zavržene hrane na prebivalca v maloprodaji in pri potrošnikih do leta 2030 uresničila s politikami in instrumenti v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvostrategiji ‘od vil do vilic’ in strategiji za biotsko raznovrstnost.

Zavod PIP (EUROPE DIRECT Podravje)
iStock, Pixabay

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button